Tujina

Brez poziva k arbitraži

Bruselj, 27. 03. 2007 11.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Evropski parlament je iz poročila o napredku Hrvaške na poti v EU črtal poziv k arbitraži.

O spornem kompromisnem predlogu številka 6, ki opredeljuje slovensko-hrvaške odnose, so poslanci glasovali v dveh delih. Prvi del, ki vključuje poziv obema vladama k rešitvi odprtih vprašanj meje ob upoštevanju doslej doseženih dogovorov in sklepov Evropskega sveta iz junija 2004, so člani odbora podprli. Drugega, ki v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov predvideva mediacijo tretje strani ali mednarodno arbitražo, pa so z veliko večino zavrnili.

Poziv k arbitraži za rešitev odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov je za zdaj umaknjen iz poročila o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je pripravil član zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Hannes Swoboda (PES). Poročilo, ki so ga poslanci sicer z veliko večino podprli, sedaj ni več "uravnoteženo", zato bom pripravil nove predloge, je po glasovanju povedal Swoboda.

"Strankarski kolegi" predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja so se "žal v zadnjem trenutku obrnili proti Hrvaški", je poročevalec Swoboda pojasnil nenadni zasuk v stališču poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) tik pred
začetkom glasovanja. "Upam, da bomo na koncu dosegli bolj koristen rezultat," je dodal.

"Kolegi so sprejeli moje argumente", zakaj ni potrebe po "tehnični opredelitvi" reševanja odprtih vprašanj, je zasuk v stališču članov EPP pojasnil slovenski poslanec Alojz Peterle (NSi/EPP). Poslanec Borut Pahor (SD/PES) pa je izid glasovanja označil kot "dokaz, da smo Slovenci zelo uspešni, ko nastopimo kot reprezentanca" in opozoril, da je sicer treba počakati še na aprilsko glasovanje na plenarnem zasedanju.

'Ekskluzivnost ni na mestu'

Borut Pahor ...
Borut Pahor ... FOTO: POP TV
Slovensko zunanje ministrstvo je vidijo odločitev zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta kot priznanje dosedanjim aktivnostim slovenske diplomacije. MZZ ob tem navaja, da je svoje sogovornike redno in na vseh ravneh seznanjal z "zgodovino" slovensko-hrvaških odnosov.

Poročilo odbora Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU "ni in ne bi smelo biti poročilo o odnosih med Slovenijo in Hrvaško", je v zadnji javni razpravi pred popoldanskim glasovanjem o dokumentu poudaril slovenski poslanec Borut Pahor. Poročevalec Hannes Swoboda gre s pozivom k arbitraži predaleč, zato predlagam, da ga umakne, je pozval. "To vprašanje je v pristojnosti obeh vlad in ne tega visokega doma," meni Pahor.

Opozoril je, da se z umikom odstavka o urejanju sosedskih odnosov strinjajo tudi na Hrvaškem. "Če je to sprejemljivo za visoke predstavnike hrvaškega sabora, zakaj ne bi bilo za Evropski parlament," je menil. "Mar je to edino nerešeno vprašanje med Hrvaško in njenimi sosedami? Kje pa, tu sta še Bosna in Hercegovina ter Srbija," je še opozoril Pahor in dodal, da gre Swoboda z izrecno omembo Slovenije tudi v kompromisnem predlogu predaleč.

Poslanec Alojz Peterle je prav tako poudaril, da Hrvaška nima odprtih vprašanj meje samo s Slovenijo, zato "takšna ekskluzivnost ni na mestu".

... in Alojz Peterle sta spet pozvala k umiku poziva k arbitraži.
... in Alojz Peterle sta spet pozvala k umiku poziva k arbitraži. FOTO: Reuters

Peterle je ob tem še poudaril, da je verjetno tudi zaradi pogovorov o amandmajih tega poročila prišlo do preboja pri reševanju vprašanja nepremičnin med Slovenijo in Hrvaško. Vprašanje nepremičnin naj bi bilo sicer v poročilu vseeno omenjeno.

Swoboda je na te očitke odgovoril, da je sprva dvostranske odnose v poročilu "zelo zadržano" omenil in da so vsi nadaljnji predlogi prišli od slovenskih kolegov, ki ju sicer "zelo ceni". Slovenski politiki so zadevo oblikovali v "vprašanje ključnega pomena". Ne moremo sedaj reči, da če končna rešitev ni "v celoti slovenska, da o tem sploh ne bi smeli govoriti", je poudaril in priznal, da se tudi hrvaška stran s formulacijo "ne strinja popolnoma".

Urejene meje niso pogoj za vstop v EU

Člani odbora so sicer poudarili, da odprta vprašanja meje niso bila pogoj za vstop Slovenije v EU in da bi moralo enako veljati tudi za Hrvaško. Pahor je ob tem spomnil, da je imela Slovenija "grde izkušnje, ko se je sama pridruževala". "Nočemo dvojnih standardov. Nočem početi nečesa, kar smo nekoč obsojali," je zatrdil.

  • LEŽALNIK
  • HLADILNE TORBE
  • POKRIVALO
  • VOZIČEK
  • REGALI
  • STROJI ZA OBDELAVO TAL
  • VRTNA HIŠKE
  • NOSILCI
  • ČISTILNIKI ZA BAZEN
  • SENČNIKI
  • ŠOTORI
  • ŽARI
  • MONTAZNI BAZEN
KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Uporabnik113189
27. 03. 2007 18.02
Po dolgem času se končno slovenska politka obnaša premišljeno in nekoliko bolj strokovno. Zadnje minute seveda, ko že teče voda v grlo.
User211644
27. 03. 2007 11.54
O meji je dosti govora, toda mnogi pozabljajo da tu politiki nabirajo točke in služijo svoj težko prigarani kruhec, seveda z obeh strani, da ne bo pomote. Sestankujejo enkrat na Brijonih, drugič na Otočcu, kdo plača se ve. Ljudi ki živijo ob Dragonji pa savudrijskem rtu bi morda bilo lepo vprašati kaj so in kje živijo? Odgovor bi se kar pogosto glasil da so Istrani v Istri, torej ne eno ne drugo. A bi morda lahko razpisali referendum v kateri državi želijo živeti??? Ribiči imajo težave, toda morda le za ribe ki je pravzaprav več ni, dobijo pa kake subvencije-dotacije...torej kruha in iger... Sedaj še morje...Jadransko morje ni nikoli bilo deljeno na CRO-BIH-ČG-SLO, bilo je naše YU. Po drugi sv.vojni je bilo Italiji odvzeto okupirano ozemlje Slovenije, Istre, Kvarnerskih otokov in Dalmacije, v Italiji pa je ostalo ozemlje ki ga je izgubila YU oziroma sedaj SLO s precejšnjim številom svojih prebivalcev. Če povzamem je CRO pridobila za izgubljeno zemljo SLO ki je sedaj v Italiji. Prebivalci ki živijo na savudrijskem rtu pa so itak vedno gravitirali k SLO, tisti 80 letniki ki so še živi bi to najbolje povedali, zanimivo pa, da poleg Italijanščine odlično obvladajo tudi Slovenščino. Zanimivo kaj? Kaj so zakuhali komunisti iz Lublane je znano toda po toči je prepozno zvoniti, zemlja je v CRO že desetletja. Smo pač bili prepočasni ali pa naivni... Sedaj nam ostane še morje katerega je v času YU v Piranskem zalivu nadzorovala pomorska milica iz PI,IZ,KP. O neki savudrijski vali v piranskem zalivu pa mislim da ni nobenega pisnega gradiva, tega ne omenja niti navigacijska karta za pomorce izdana leta 2002 pri HR. hidrografskem institutuv Splitu. Tako da kaj v Zagrebu pojmujejo pod nazivom savudrijska vala je samo njim znano, morda pa si v LJ samo narobe razlagajo in je mišljen zalivček za savudrijskim rtom ali oni pri svetilniku. CRO oziroma bolje Zagreb ima težave na morju pri SLO, BIH, ČG, še dobro da SRB ali MADŽ nima morja. Toda ne razumite me kot da sem kak nacionalist, pogosto sem v CRO in nimam prav nobenih težav, z mnogimi imam prav prijateljske odnose.