Brez vode, hrane in reševalnih jopičev

Pajtlerblanka, se strinjam, če iščeš strahove jih najdeš povsod. Mislim pa, da primerjati avtobus in ladjo, vendarle ne gre, ladja je namreč omejen prostor, daleč od kopnega, in ob nesreči, je le vprašanje časa, kdaj bodo potniki rešeni, in med čakanjem morajo tudi kaj pojesti in predvsem piti, morske vode pa ne gre piti, če želijo dočakati rešitev. Marsikdo umre, v kakšnikoli nesreči že, ker umre ker ne dočaka rešitve, reševalcev. V tej smeri (izolacija) niso problem samo ladijske nesreče, ampak tudi letalske nesreče, ker letala ravno tako lahko, še lažje, zaidejo iz kartirane smeri. Pri iskanju se to še vedno slabo ali prepozno upošteva, potem pa se čudimo, zakaj nesrečneži niso dočakali rešitve. Ravno tako se strinjam stabo, da se ljudje razližno odzivajo na nesreče in katastrofalne dogodke, napačen odziv vodi v smrt, dejstvo je večina (v ali po nesrečah, in v ali po katastrofah) umre zato, ker napak odzovejo in posledično napak ravnajo, upoštevši neznanje, nevednost, poleg sebe v smrt lahko 'potegnejo' tudi druge, bodisi svoje biližnje (otroke), ali neznance. Ljudje nimajo navade, da bi ob vstopu v hotel, stavbe, kjer se zbira veliko ljudi, na ladjo ali letalo, preventivno preverili možnosti poti in reševanja v sili, iskanje in branje navodil in kažipotov, ko je prepozno, nima nobenega smisla, potem pa se čudimo tolikim nepotrebnim žrtvam. Če bi pri štetju žrtev neke (večje) nesreče ali naravne katastrofe izhajali iz teh dejstev, brez posploševanja, bi ugotovili, da je dejanskih, neposrednih žrtev, zelo malo. Za ljudi je pač lažje, da zadeve zaokrožijo, na očiten imenovalec, kar po zakonih vzroka in posledice, ne spremeni ničesar.

Filipini pač niso bogati,tam je milijone ljudi nepismenih,kako pa naj tak človek oceni,ali je trajekt prepoln,varen,menim težko, nič posebnega če na trajektu ni vode,avtobusi enako nimajo vode,pa prevažajo tako otroke kot odrasle,to so kratki prevozi nepričakovano se zgodi povsod,meni se je zgodilo,med otokoma Pag in Rab,nič tragičnega ,neurje ,bilo nas je kakih 40 na barki,eni so se režali,eni so jokali ,mene ne spraviš na barko ,ni je sile. Kaj hočem povedat;;če iščeš strahove,jih najdeš povsod

Hja, pa še to, to posadko bi morali definitvno takoj odpustiti, in jim onemogoči zaposlitev v takšni in bodobni branži, ker ob taki sebičnosti, predstavljajo potencialno življenjsko nevarnost za ljudi, starše in njihove otroke. Pa saj ni res no, le tak ukrep bi jih morda, upam, danes je še to relativno, česa izučil.

"Eden od ogorčenih potnikov je po reševalni akciji novinarjem povedal, da do prihoda reševalcev posadka niti otrokom ni dala vode. Zaradi prenatrpanosti trajekta so mnogi ostali celo brez reševalnih jopičev. Na srečo do večje tragedije ni prišlo." Ja, na srečo, tokrat. Danes res nemoreš nikomur zaupati, vedno znova dokazujejo to; niti otrokom, sebičnost pa taka, sramota velika, marš v ječo za nedoločen čas, kar ima današnja zakonodaja itak tako rada.