“V Kabulu vlada brezvladje,” odmeva od vsepovsod. Severno zavezništv pa je že uspešno zasedlo vladno poslopje in notranje ministrstvo. Na ulice so poslali policijske enote v kamoflažnih uniformah, ki so jih dobili od Americanov. Ti so nadomestili stare, talibanske policiste s črnimi turbani na glavah in dolgimi bradami. Nepogrešljivi del opreme je, tako pri starih kot pri novih, avtomatsko orožje. Združeni narodi se slepijo, da bodo člani severnega zavezništva, ki so “osvobodili” državo zares sprejeli večnacionalno vlado in mirovne sile.
Na kabulskih ulicah se življenje normalizira. Ljudje odpirajo svoje trgovine in glasno navirajo radijske sprejemnike. Ženske so bolj nezaupljive, po cestah se sprehajajo sicer same, vendar še vedno v nepograšljivih modrih, belih in rdečih burkah, ki so jih pred sedmimi leti uzakonili Talibani. Največ dela so imeli zadnje dni brivci. Moški so čakali v vrsti, da bi si postrigli brado, ki je bila po talibanskih zakonih, poleg turbana, obvezen del oprave. Ljudje so iz kleti prinesli stare televizijske sprejemnike, gramofonske plošče in knjige, ki so jih pred leti dobro skrili. Talibani so menda hodili po hišah in preiskali vsak kot, da bi lahko uničili stvari, ki niso bile v skladu z njihovo interpretacijo Korana. Televizorje in knjige so zažigali na dvoriščih, ljudi, ki so se jim upirali pa udarjali s palicami in kabli.
Na severu Afganistana, v mestu Mazar-i-Šarif je drugače. Ljudje se bojijo zares veseliti, saj se jim vedno bolj zdi, da se bo zgodovina še enkrat ponovila. Kako je bilo pred Talibani, ko so vladali nekateri iz vrst današnjega Severnega zavezništva, se nočejo spominjati. Ker se niso mogli zmeniti, kdo ima več zaslug za dobljeno vojno proti Sovjetom, so se spopadli še med seboj. Štiri leta so v mestu bili poulične boje, nakar so jih premagali Talibani, ki so obljubljali Afgancem mir in življenje v skladu s Koranom. Ljudje so se jih na začetku razveselili, potem pa so tirani pokazali drugi obraz. Ženske, ki so se pokazale na ulici brez moškega spremstav, so bile deležne udarcev. Deklicam so zaprli šolska vrata, fantje pa so se morali osredotočiti zgolj na verski pouk.
Pred dnevi so v mesto vkorakale čete Severnega zavezništva in za sabo pustile razkosana trupla talibanskih borcev. Visoki komisariat za človekove pravice Združenih narodov je poročal o poboju več sto neoboroženih talibanskih rekrutov, ki so se zatekli v šolsko poslopje. V Kabulu so našli številna iznakažena trupla talibanskih borcev in tudi domačinov, ki bi naj bili simpatizerji Talibanov. Takšen je bil osvajalski pohod “osvoboditeljev”.
Člani Severnega zavezništva, ki so se udobno namestili v vladnem poslopju, so že zavrnili mirovne sile Združenih narodov, češ da bodo že zmogli sami. Da v Kabulu vlada brezvladje, pa je najbrž daleč od resnice, saj so svoje staronove položaje že dobro zasedli Zavezniki, ki so že dest let tudi mednarodno priznana afganistanska vlada v izgnanstvu, s predsednikom Burnahuddinom na čelu, ki bi naj kmalu prispel v prestolnico in se postavil na čelo svoje vlade, ki ni in še dolgo ne bo demokratična in večnacionalna.
