Mayeva: Drugi referendum ne bo poenotil države

Britanski poslanci so danes prvič v zgodovini spoznali vlado krivo nespoštovanja parlamenta, in sicer ker jim ni v celoti predstavila pravnega mnenja o dogovoru z Brusljem o brexitu. Izid glasovanja dokazuje šibkost vlade Therese May teden dni pred ključnim glasovanjem o dogovoru v parlamentu. Mnenje bodo sedaj objavili v celoti.

Državni pravobranilec Geoffrey Cox v ponedeljek namreč ni predstavil celotnega pravnega mnenja, ki ga je dal vladi o dogovoru o brexitu. Poslanci šestih opozicijskih strank so nato v ponedeljek vložili zahtevo za sprožitev postopka proti vladi zaradi nespoštovanja parlamenta, saj je slednji novembra sprejel odločitev, da mora vlada poslancem "v celoti predložiti vsa pravna mnenja" o dogovoru.

Opozicija je v današnji razpravi trdila, da je s tem vlada omejila informacije, ki jih je razkrila in da so ministri namenoma ignorirali odločitev parlamenta. Predlog šestih opozicijskih strank so nato potrdili s 311 glasovi podpore proti 293.

Začela se je petdnevna razprava v britanskem parlamentu pred glasovanjem o dogovoru

Z nekajurno zamudo se je v britanskem parlamentu začela razprava o dogovoru med Brusljem in Londonom, ki pa po napovedih nima zadostne podpore poslancev. Premierka Mayeva je poslance spomnila, da morajo izpolniti voljo državljanov, ki so se leta 2016 odločili, da država zapusti Evropsko unijo. "Zagotoviti moramo brexit, ki spoštuje Britance in nas napoti v boljšo prihodnost zunaj EU," je dejala.

Čeprav si nekateri želijo bližje odnose z EU ali drug referendum, pa to po oceni Mayeve ne bo poenotilo države. "Ta spor se vleče že predolgo, razjeda našo politiko in moramo razumeti, da smo v življenju odvisni od kompromisov," je dodala.

Ponovno je branila vidike dogovora, ki po njenih besedah hkrati ohranja dobre odnose z Brusljem in Združenemu kraljestvu omogoča sklepanje obširnih trgovinskih dogovorov.

Britanci še lahko ustavijo brexit

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije je prav danes objavil, da se Velika Britanija še vedno lahko enostransko odloči in umakne napoved odhoda iz EU. Ta možnost je na voljo, dokler dogovor o ločitvenem dogovoru ni formalno zaključen, je sporočil Manuel Campos Sanchez-Bordona.

Pravobranilec Sodišču EU tako predlaga, da za 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ugotovi, da dovoljuje enostranski umik obvestila o nameravanem umiku iz EU. V skladu z določili tega člena se namreč formalno sprožijo postopki za prenehanje članstva v EU, ki traja dve leti. Velika Britanija ga je sprožila 29. marca lani, zaključila pa naj bi ga 29. marca prihodnje leto.

Pravobranilec je v svojem podrobnem mnenju pojasnil predvsem, da je umik iz mednarodne pogodbe že po definiciji enostransko dejanje države pogodbenice in manifestacija njene suverenosti. Umik tovrstne odločitve o umiku iz mednarodne pogodbe pa bi prav tako bila manifestacija suverenosti države pogodbenice, ki se pač odloči, da spremeni svojo prvotno odločitev.

Za umik odločitve o odhodu iz EU je sicer določenih nekaj pogojev – o tem mora formalno obvestiti Evropski svet in spoštovati mora nacionalne postopke v skladu z ustavo. Ker je bila v primeru napovedi odhoda Velike Britanije iz EU potrebna potrditev v parlamentu v Londonu, bi bila potrebna tudi potrditev parlamenta o umiku te odločitve.

Poleg tega je ta umik možen le v obdobju dveh let, kolikor jih 50. člen PEU predvideva za dokončanje postopka o odhodu članice iz EU. Prav tako je treba spoštovati načela izpolnjevanja pogodbenih določil v dobri veri, da bi se preprečile zlorabe postopka po tem členu.

Pobudo za presojanje o tem vprašanju je na škotsko sodišče skupaj z drugimi poslanskimi kolegi vložil škotski poslanec Andy Wightman. Zadeva je pred Sodišče EU prišla v začetku oktobra, v Luxembourgu pa so se odločili za pospešeno proceduro, da bi dosegli odločitev še pred 29. marcem 2019, torej pred predvidenim brexitom.

Manuel Campos Sanchez-Bordona je v današnjem mnenju tudi pojasnil, da ne gre zgolj za akademsko razpravo, kot to trdi britanska vlada, ampak gre za pravno vprašanje, ki bo lahko imelo tudi praktične posledice.

Med drugim je pravobranilec zavrnil možnost, ki sta jo zagovarjala Evropska komisija in Svet EU, da je umik odločitve o odhodu iz EU možen le po soglasju v Evropskem svetu. Umik s soglasjem odhajajoče članice je sicer možen, vendar pa ni pogoj za možnost enostranske odločitve članice o umiku napovedi odhoda, je še poudaril Campos Sanchez-Bordona v svojem mnenju.

Mnenje pravobranilca je za Sodišče EU pomembno in sodniki temu mnenju običajno tudi sledijo. Ni pa nujno.