Kot so v noči na soboto poročali britanski in ameriški mediji, ki se sklicujejo na vire iz ameriške administracije in na diplomate pri ZN, bi v primeru neizpolnitve zahtev v tem roku resolucija dovoljevala uporabo "vseh nujnih sredstev". Takšni izrazi pa v diplomatskem jeziku pomenijo vojaško akcijo. ZDA in Velika Britanija zahtevajo tudi dostop do palač Sadama Huseina, kjer naj bi skrivali orožje, Irak pa zaenkrat zavrača vsakršno novo resolucijo.
Če bo iraški voditelj Sadam Husein v roku izpolnil zahteve in se strinjal z razorožitvijo, bo moral Varnostnemu svetu (VS) ZN priskrbeti podrobne podatke o materialih, s katerimi bi lahko proizvajal prepovedana orožja.
Velika Britanija in ZDA so predlog nove resolucije že predložile drugim članicam VS ZN, obenem pa sprožile diplomatsko ofenzivo za iskanje podpore resoluciji.
Rusija ne podpira resolucije
Podsekretar za politične zadeve v State Departmentu Marc Grossman je iz Pariza prispel v Moskvo, kjer je z vsebino resolucije seznanil tudi Rusijo. Ameriški državni sekretar Colin Powell je po telefonu z vsebino seznanil kitajskega kolega Tang Jiaxuana.
Grossaman po dvournem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Igirjem Ivanovom ni dobil želene podpore. Kot je rekel Ivanov, se Rusija zavzema za čimprejšnje vračanja inšpektorjev ZN za orožje na ozemlje Iraka, za kar po mnenju ruske strani pogoji že izpolnjeni. Ivanovu in Grossmannu se je na pogovorih pridružil še predstavnik britanskega zunanjega ministrstva Peter Ricketts. Grossman je izjavil, da je s pogovori v Moskvi zadovoljen ter da ni iskal strinjanja ruske strani z omenjenim predlogom resolucije, temveč je prišel na pogovore o reševanju iraške krize.
Rusija, Francija in Kitajska so namreč preostale tri stalne članice VS ZN, ki bi na zasedanju VS lahko izkoristile pravico do veta na omenjeni predlog resolucije.
Brez podpore Francije
Francoski predsednik Jacques Chirac je ponovno odločno nasprotoval vsakršni resoluciji, ki bi v primeru ogrožanja inšpektorjev ZN za nadzor orožja predvidevala avtomatično uporabo sile proti Iraku. Povračilne ukrepe proti Bagdadu zavrača tudi Rusija. Kitajska vztraja, da je spor z Irakom nujno potrebno reševati v okviru ZN.
Ameriški predsednik George Bush pa je v Denverju poudaril, da ne želi vojne v Iraku za vsako ceno, kar so mu v zadnjih dneh očitali tako ameriški demokrati kot tudi nekatere druge države.
Irak zavrača ameriško-britanski predlog resolucije
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je dejal, da je Irak pojasnil svoje stališče do inšpektorjev, vsaka nova resolucija pa bi bila za Irak "škodljiva" in je zato nesprejemljiva.
Iraški zunanji minister Nadži Sabri, ki je v petek zvečer sprejel tri člane predstavniškega doma ameriškega kongresa, pa je dejal, da bo Irak zagotovil vse potrebno za izvedbo misije inšpektorjev v okviru resolucij ZN. V Bagdad so v petek prispeli trije ameriški demokrati, David Bonior, Michael Thompson in Jim McDermott, ki nasprotujejo vojni v Iraku. Iraški zunanji minister je ameriškim gostom zagotovil, da "Irak nima orožja za množično uničevanje". Ameriški parlamentarci, ki v Iraku preučujejo humanitarne razmere, pa so dejali, da bodo storili vse za preprečitev vojne in za ohranitev miru in stabilnosti v regiji.
Ločeno se bodo srečali še s podpredsednikom iraškega parlamenta Hamadom Al-Rauijem in podpredsednikov iraške vlade Tarekom Azizom. Slednji je na odprtju dvodnevnega arabskega simpozija s temo Arabska nacionalistična misel: Konec enega in začetek drugega stoletja ZDA opozoril pred začetkom vojaške ofenzive na Irak, saj ta po njegovih besedah za Američane ne bo "piknik", ampak ogorčena vojna, med katero bodo ZDA doživele izgube kot še nikoli v zadnjih desetletjih.
