Britanska premierka sporočila točno uro izstopa iz EU. Avtor 50. člena lizbonske pogodbe: Ni nam treba izstopiti

Britanska premierka Theresa May je nasprotnike brexita opozorila, da ne bo dopuščala nobenih poskusov, da bi preprečili odhod Velike Britanije iz Evropske unije. "Velika Britanija bo zapustila Evropsko unijo 29. marca 2019 ob 23. uri po lokalnem času," je dejala Mayeva. To je zapisano črno na belem na prvi strani dokumenta, je poudarila. Vlada je namreč pripravila amandma zakonodaje o izstopu iz Evropske unije, ki pa ga bo prihodnji teden obravnaval parlament. "Naj nihče ne dvomi o naši odločenosti, brexit se bo zgodil," je še poudarila Mayeva.

Avtor 50. člena lizbonske pogodbe, upokojeni britanski diplomat Lord Kerr, pa je poudaril, da si lahko država na katerikoli stopnji procesa premisli. "Ni nam treba izstopiti samo zato, ker je gospa May poslala svoje pismo v Bruselj," pravi Kerr. Poudaril je, da ima država še vedno odprte vse možnosti. "Če na dan pridejo nova dejstva, imajo ljudje vso pravico, da zavzamejo drugačno stališče. In nič v 50. členu jim tega ne preprečuje," še pravi Kerr. 

Ta besedni dvoboj se odvija ravno v času, ko britanski mediji poročajo o dokumentu Evropske komisije, ki je prišel v javnost. Dokument naj bi razkrival, da je Irska podala nove zahteve glede meje s Severno Irsko. Ta namreč zahteva, da bi na meji s Severno Irsko še naprej veljala evropska pravila glede carine in enotnega trga tudi po brexitu.

EU Veliki Britaniji v pogajanjih o brexitu postavila dvotedenski rok

Nekateri strokovnjaki menijo, da datum, ki ga je postavila britanska vlada, ni realen oziroma da ne dopušča veliko prostora za pogajanja. Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier pa je dejal, da vkolikor želijo decembra začeti pogovore o odnosih po brexitu, morajo v prihodnjih dveh tednih doseči napredek. 

EU je Veliki Britaniji ob zaključku šestega kroga pogajanja o brexitu namreč postavila rok dveh tednov, v katerih mora London priskrbeti odgovor glede finančne poravnave, sicer decembra ne bodo začeli z načrtovanimi pogovori o prihodnjih odnosih, je bil v Bruslju jasen Barnier.

V dveh tednih torej EU od Londona pričakuje odgovor glede finančne poravnave ločitve Velike Britanije od unije, znesek katere EU ocenjuje na 60 milijard evrov. Šele nato bi lahko začeli pogovore o prihodnjih odnosih, ki jih London težko pričakuje.

"To je absolutno nujno, če želimo decembra doseči zadosten napredek. Gre zgolj za vprašanje poravnave računov," je dejal Barnier, ki je skupaj z britanskim pogajalcem Davidom Davisem spregovoril na novinarski konferenci po šestem krogu pogajanj, ki se je končal brez preboja.

EU zahteva "zadosten napredek" pri treh ključnih vprašanjih – finančni poravnavi, meji in irskem otoku in pravicah državljanov EU, ki živijo na Otoku –, preden bi začeli pogovore o prihodnjih trgovinskih odnosih in prehodni ureditvi.

Oktobra so voditelji 27 članic EU pozvali k začetku "notranjih pripravljalnih pogovorov" o prihodnjih odnosih z Veliko Britanijo ter o prehodnem obdobju po brexitu in pred uveljavitvijo novega partnerstva. Napredek bodo voditelji 27 članic znova ocenili decembra.

Dogovor o finančni poravnavi v roku dveh tednov naj bi po nekaterih navedbah EU dal na voljo dovolj časa, da se pripravi na vrh, ki bo 14. in 15. decembra, in pripravi dokumente za naslednjo fazo pogovorov o prihodnjih odnosih.

"Glede pravic državljanov smo dosegli določen napredek, čeprav moramo narediti korak naprej pri še številnih točkah," je danes še dejal Barnier.

Ključna odprta vprašanja

Ključna odprta vprašanja ostajajo pravica priseljencev EU, da v Veliko Britanijo pripeljejo svojo družino, njihova zmožnost, da v svoje domovine pošiljajo socialno podporo in ali bi imelo Sodišče EU pristojnost nad temi pravicami.

Glede Severne Irske je Barnier dejal, da je potrebna rešitev, ki bi "preprečila trdo mejo" z Irsko, obenem pa zagotovila celovitost enotnega trga. Glede na poročanje medijev naj bi EU razmišljala o možnosti, da bi Severna Irska po brexitu ostala del enotnega trga in carinske unije, čeprav bi sama Velika Britanija zapustila oba.

Davis je danes glede tega dejal, da njegova država priznava "potrebo po posebnih rešitvah", a obenem vztrajal, da se to ne more zgoditi na račun "ekonomske enotnosti" države. "Bodimo jasni, ne bomo sprejeli ničesar, kar bi se končalo z novo mejo znotraj Združenega kraljestva," je dejal Davis.

Številna podjetja in korporacije pa se že pripravljajo na brexit. Tako smo včeraj poročali tudi o tem, da je EasyJet zaprosil za pridobitev spričevala letalskega prevoznika v drugih članicah EU. Izbral je Avstrijo, kjer so odprli celo svojo podružnico EasyJet Europe. Letala pa bo preregistriral v Ljubljani.

Britanska premierka pa se sooča s krizo v lastni vladi, saj sta v sedmih dneh odstopila kar dva njena ministra. Še nekaj njenih ministrov pa se sooča s pozivi k odstopu – med njimi podpredsednik vlade Damian Green in zunanji minister Boris Johnson. 

Volivci so 23. junija 2016 na referendumu odločali o tem, ali naj Velika Britanija zapusti Evropsko unijo ali ne. 51,9 odstotkov volivcev je podprlo brexit.