Kako tudi ne, britanski šport zastopa v Naganu najmanjša olimpijska ekipa po Olimpijskih igrah leta 1960, pa še ta se olimpijade udeležuje bolj v duhu načela "važno je sodelovati, ne zmagati", kot pa v resnem upanju na olimpijske medalje. Britanci bodo zadovoljni, če jim bo v Naganu uspelo osvojiti vsaj eno kolajno. Nekaj možnosti imajo v novi olimpijski disciplini curling, nekakšni škotski verziji balinanja na ledu, glede na to, da se je kvartetu Jamesa Dryburgha, Dougieja Dryburgha, Johna Napierja in Philipa Wilsona, na nedavnem Evropskem prvenstvu uspelo prebiti na tretje mesto. Druga možnost je bob, ekipi kapetana Seana Olssona je namreč doslej uspelo pobrati dve bronasti medalji v tekmah za svetovni pokal, nekaj upanja pa Britanci polagajo tudi v hitrostnega drsalca Nickyja Goocha, ki je na Olimpijadi v Lillehammerju nepričakovano zasedel tretje mesto. "Za večino drsalcev je Olimpijada nekakšna prelomnica. To bodo moje zadnje zimske olimpijske igre," pravi 25-letni Gooch, in opozarja, da je glavnemu favoritu v njegovi disciplini, južnokorejskemu svetovnemu prvaku - komaj osemnajst let.
Tujina
Britanska pričakovanja so skromna
London, 09. 02. 1998 17.58 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Britanija, ki je na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah osvojila le peščico medalj, spremlja tudi letošnje dogodke v Naganu s precejšnjo ravnodušnostjo. Kriket, konjske dirke in pa vprašanje kako dolgo Jürgen Klinsmann, ki si je pred kratkim zlomil čeljust, ne bo mogel igrati za nogometni kljub Tottenham - so teme, ki prevladujejo na športnih straneh britanskega tiska in v zakajenih sobanah britanskih pubov.
