Mayjeva za las preživela glasovanje, podjetja še naprej zapuščajo Veliko Britanijo

Vlada Mayeve si zato prizadeva, da bi večino od 15 dopolnil lordske zbornice v spodnjem domu zavrnili, saj bi sicer s tem oslabili britanski položaj v poganjanjih o brexitu z Brusljem.

A Mayeva se sooča s precejšnjim uporom v vrstah lastnih konservativcev. Zavrnitev dopolnila glede pravice veta, ki je bilo danes na dnevnem redu, je bila mogoča šele po dodatnih koncesijah predstavnikov vlade proevropskim poslancem in več zasebnih pogovorom ob robu razprave, ki se je odvijala v dvorani.

Mayeva naj bi se srečala z več kot 20 "uporniki" med konservativci in jim obljubila, da bo v zakon vključila večino besedila iz amandmaja, preden ga bo poslala nazaj v lordsko zbornico, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Zakon o brexitu je sicer ključen za britanski odhod iz Evropske unije, saj bo zagotovil pravno podlago za preklic zakona iz leta 1972, s katerim je Velika Britanija postala članica povezave. Hkrati pa naj bi prenesel evropska pravila in uredbe v britansko zakonodajo.

V sredo bodo na vrsti amandma glede članstva v carinski uniji EU, ki pa glede na predlog ne bo imel velikega dejanskega učinka, tudi če bo potrjen. Odločali bodo tudi o predlogu, da bi se Britanci pridružili Evropski gospodarski skupnosti in s tem enotnemu evropskemu trgu. Ta predlog naj bi zavrnili s pomočjo opozicijskih laburistov, ki sicer večino dopolnil podpirajo.

EU in Združeno kraljestvo sta se doslej dogovorila o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. Cilj je, da je ločitveni oziroma izstopni sporazum dorečen do oktobra in da nato steče proces ratifikacije.

Velika Britanija naj bi iz unije izstopila 29. marca 2019. Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.

Podjetja odhajajo

Jaguar Land Rover je medtem napovedal selitev celotne proizvodnje modela Discovery iz Birminghama na Slovaško, poteza, ki bo prizadela na stotine britanskih delavcev, poroča ITV. Še dve leti nazaj je podjetje zatrjevalo, da bo nova proizvodnja na Slovaškem zgolj dopolnjevala britansko, v ponedeljek pa so sporočili, da se bo v začetku prihodnjega leta celotna proizvodnja preselila v to vzhodnoevropsko državo.

 Kot enega izmed razlogov za odločitev, je podjetje navedlo tudi nestabilnost in negotovost zaradi brexita. Odločitev za izhod Združenega kraljestva iz EU bo v veliki meri vplivala na britansko gospodarstvo. Nedavne raziskave kažejo, da bo zaradi brexita prizadet vsak peti britanski delavec. Več kot polovica proizvodnih podjetij namreč pravi, da bodo zaradi višjih stroškov poslovanja morali povišati cene, petina podjetij pa naj bi načrtovala odpuščanja, poroča The Guardian. 

Kako daleč so pogajanja o odhodu?

Evropska unija in Velika Britanija sta se v okviru poganja o izstopu Združenega kraljestva iz evropske skupnosti dogovorili o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki govori o treh prednostnih vprašanjih, pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku.

Dokončno naj bi Velika Britanija izstopila 29.marca 2019. S tem se bo začelo prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.