O Johnsonovi prekinitvi dela parlamenta še britansko vrhovno sodišče

Bistvo pritožb je vprašanje, ali je bilo zakonito, da je premier Boris Johnson britanski kraljici Elizabeti II. svetoval, naj odobri prekinitev dela parlamenta, je ob začetku obravnave dejala predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale. "To je resno in zapleteno pravno vprašanje," je poudarila in dodala, da sodišča ne zanimajo širše politične zadeve.

Pojasnila je še, da odločitev sodišča ne bo odločilno vplivala na to, kdaj in kako bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo.

Johnson je pred začetkom obravnave za britanski BBC dejal, da bo "počakal in videl, kaj bodo rekli sodniki". Če bo sodišče razsodilo proti Johnsonu, se bo znašel pod velikim političnim pritiskom. Več britanskih poslancev je že poudarilo, da bi premier v tem primeru moral odstopiti.

Pred sodiščem so ob začetku obravnave potekale manjše demonstracije, na katerih so protestniki med drugim nosili transparente z napisi Branite demokracijo. Eden od demonstrantov je bil oblečen v stripovskega superjunaka Hulka, s katerim je Johnson nedavno primerjal svojo državo.

Obravnava na britanskem vrhovnem sodišču naj bi po napovedih trajala tri dni. Kdaj naj bi sodniki sprejeli odločitev, še ni znano.

Glavna pritožnica je podjetnica in aktivistka Gina Miller, ki je bila uspešna na vrhovnem sodišču leta 2016, ko je zahtevala od vlade, da mora obiti odobritev parlamenta, preden sproži 50. člen lizbonskega pogodbe o izstopu Otoka iz EU. "Zadeva je celo pomembnejša od brexita," je dejala. "Gre za to, kako nam vladajo, za ohranitev naših starih demokratičnih svoboščin ter prizadevanja, da bi za vsako ceno preprečili nevaren presedan, ki bi nas vse ustavno, politično in gospodarsko osiromašil," je poudarila Millerjeva.

Med pritožniki, ki bodo nastopili na sodišču, je tudi nekdanji britanski premier iz vrst konservativcev John Major.

Povečali ševilo sodnikov

Pred obravnavo so v petek tudi sprejeli odločitev, da povečajo število sodnikov z devet na 11. To naj bi nakazovalo ustavni pomen zadeve in kako izenačeni so argumenti obeh strani.

Povečanje številna sodnikov je drugi tovrstni primer. Prvič se je to zgodilo leta 2016 v primeru 50. člena lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU.

Eden od številnih izzivov, s katerimi se bodo morali spopasti sodniki, bo, kako uskladiti razlike med angleško, škotsko in severnoirsko zakonodajo glede pritožb v primeru odločitve premierja o prekinitvi dela parlamenta. Londonsko višje sodišče je pritožbo soglasno zavrnilo, medtem ko je škotsko pritožbeno sodišče pritožbo soglasno dovolilo.

Sodniki bodo morali odločiti, ali se lahko na primer parlament pred domnevnimi prekoračitvami vlade brani z novo zakonodajo ali je potrebno posredovanje sodstva. Prav tako naj bi ponovno ocenili, ali je Johnson protiustavno prekinil delo parlamenta.

Odvetnik britanske vlade Richard Keen je kasneje zatrdil, da bo Johnson spoštoval odločitev sodišča, ne glede na to, kakšna bo. Če bo sodišče razsodilo, da je njegova odločitev o prekinitvi dela parlamenta nezakonita, se bo Johnson po besedah odvetnika "odzval z vsemi potrebnimi sredstvi". Posledica bi lahko bila, da bi šel h kraljici in jo zaprosil, naj parlament pokliče nazaj na delo.

Johnson je začasno prekinitev dela parlamenta predlagal konec avgusta, češ da jo potrebuje za predstavitev nove agende notranje politike, kraljica Elizabeta II. pa jo je odobrila. Trajala bo do 14. oktobra. Poslanci, ki nasprotujejo izstopu države iz EU brez dogovora, premierja obtožujejo, da je namen prekinitve dela parlamenta zajeziti njihove napore, da bi tak izstop preprečil. Johnson je odločen, da bo Velika Britanija izstopila iz EU 31. oktobra.