"Spomnim se, ko smo hodili na jutranji 'check-in' in ko je zjutraj Adria imela pet ali šest odhodov. Spomnim se, kako smo se prerivali mimo potnikov, da smo prišli do svojega izhoda. Gneča je bila zelo velika," o zlatih časih ljubljanskega letališča pripoveduje nekdanji Adriin pilot Primož Jovanovič.
Danes sicer lahko tu srečamo nekaj potnikov, a letališče je bolj osamljeno kot pred stečajem Adrie. Ta je namreč skrbela za kar 51 odstotkov potnikov.
Januarja je drugo največje bosansko letališče v Tuzli zabeležilo več potnikov kot ljubljansko, ki je vedno veljalo za bolj prometnega. Pred nami sta tudi sarajevsko in podgoriško letališče, več prometa so imele tudi vse evropske prestolnice, a na Brniku pojasnjujejo, da kljub primerjavi s tuzlanskim letališčem, kjer so imeli 400 več potnikov kot mi, je razlog izrazit promet etničnih potnikov. "Slovenci nikamor nismo tako migrirali, da bi imeli etnične skupine, ki bi v tem času veliko potovale," pojasnjuje vodja letaliških storitev Fraport Slovenija Janez Krašnja.
Čeprav letališče pri življenju ohranja med 13 in 17 tujih letalskih prevoznikov, pa je Slovenija premajhna država, da bi se slepo zanašali le na to, dodaja Jovanovič. "Imeti lastnega prevoznika ni le statusni simbol. Država ne more temeljiti na osnovi, da nimamo v lasti svojih bank, infrastrukture ali prevoznika. Ker potem ne moreš vplivati na svoj razvoj, ampak si vedno odvisen od nekoga drugega," je prepričan Jovanovič.
"Podpiram vsako rešitev, ki bo povečala povezljivost letališča in Slovenije kot destinacije ter seveda povečala število potnikov," je povedal Krašnja.
"Letalski prevoz je v 21. stoletju nujna potreba. V Ljubljano skoraj ne moreš več priti z normalnimi direktnimi linijami. Povezljivost ne pomeni samo to, da je Ljubljana povezana s Frankfutrom ali Münchnom. Povezljivost pomeni število letov na dan in ob katerih urah ter koliko ur ali celo prestopov potrebuješ do svojega cilja," je še dodal Jovanovič.
Bratušek: Dva koraka za rešitev te težave
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v oddaji Svet povedala, da so se omenjene težave lotili v dveh korakih – z interventnim zakonom bodo lahko subvencionirali nove destinacije. "V naslednjem tednu predvidevamo, da bomo sprejeli program, kjer bodo te destinacije določene. Čakamo in upamo, da bomo čim prej dobili tudi soglasje Evropske komisije, ker po evropskih pravilih to potrebujemo."
Drugi del pa je analiza možnosti ustanavljanja novega državnega letalskega prevoznika. "Tukaj je ogromno podatkov, treba je preveriti ogromno stvari, nobene take analize v naši državi še nismo naredili, ker mislim, da smo dolžni našim državljanom povedati, koliko bo našo državo, če se odločimo za to, na koncu to stalo. To seveda ni samo ustanovitev podjetja in tudi ko računamo učinke, bo v tej študiji upoštevano tudi to, da je Slovenija slabo povezana, kakšni so učinki na gospodarstvo, turizem itd. Skratka, pred odločitvijo želimo imeti pred sabo zelo jasne podatke, ker se nam zdi, da je edino na tak način možno sprejeti odgovorne odločitve," je še dejala.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.