Glavna haaška tožilka Carla del Ponte ugotavlja, da se v mesecu dni, odkar je objavila prvo poročilu, sodelovanje Hrvaške s Haagom ni bistveno spremenilo. "Od februarja nisem dobila nobenih novih informacij, na podlagi katerih bi spremenila svojo oceno hrvaškega sodelovanja," je v pismu, ki so ga prejele vse članice Evropske unije zapisala del Pontejeva. Ocenila je, da je odločitev Hrvaške, da zamrzne bančne račune generala Anteja Gotovine in bolj pritisne na mrežo njegovih pomočnikov, prišla prepozno in je postranskega pomena. "Ne glede na drugačna javna in zasebna zagotovila iz Zagreba, je Ante Gotovina na dosegu hrvaških oblasti in dokler ga ne bodo privedli v Haag, ne bo mogoče trditi, da Hrvaška polno sodeluje z mednarodnim sodiščem."
Uradni Zagreb tudi obtožuje, da preprečujejo njeno preiskavo. Ob tem poudarja, da ji je hrvaški predsednik Stipe Mesić šele pred kratkim dal zagotovilo, da Zagreb haaških preiskovalcev ne bo oviral.
"Lahko vam zagotovim, da se brez pozitivnega poročila pogajanja ne bodo začela 17. marca," je povedal predstavnik Evropske komisije Amadeu Altafaj Tardio. Evropski komisar za širitev Oli Rehn pa je dejal, da bo ocena Carle del Ponte zagotovo močno vplivala na politiko Unije do Hrvaške. Zunanji ministri držav članic Evropske unije naj bi se sicer o tem pogovarjali 16. marca, že v četrtek pa se bodo srečali veleposlaniki petindvajseterice. Članice so razdeljene, vendar ima Hrvaška podpore vse manj, poleg tega mora biti odločitev soglasna.
V Bruslju trdijo, da večina držav ni naklonjena določanju novega datuma za začetek pogajanj. Menijo namreč, da bi se ta morala začeti takoj, ko bo Hrvaška začela v celoti sodelovati s sodiščem.
Medtem je na Hrvaškem stekla akcija, v kateri so Gotovino iskali celo po hišah, za Hrvaško pa so se zavzeli tudi francoski novinarji televizije Arte, ki so o Gotovini pripravljali reportažo in pri tem o njem brez uspeha poizvedovali po vsej državi.
Tiralico za Antejem Gotovino so na Hrvaškem razpisali leta 2001 in od takrat je general na begu.
