Zares dobre besede o predlogu razen predsednika konvencije Valeryja Giscarda d'Estainga ni našel skoraj nihče, saj člana brez vsaj enega resnega pomisleka na zasedanju, ki se bo nadaljevalo še v soboto, ni bilo moč najti.
Že takoj ob začetku zasedanja je bil Giscard d'Estaing kot glavni avtor dokumenta, ki ga sestavljajo preambula in štirje deli z okrog 500 členi, deležen hudih kritik glede metode priprave predloga. Velika večina članov konvencije podpira glasovanje s kvalificirano večino pri skupni zunanji in varnostni politiki, toda predlog ustave gre v drugo smer, mu je očital evropski poslanec in šef zunanjepolitičnega odbora v Evropskem parlamentu Elmar Brok.
Britanski parlamentarni predstavnik David Heathcoat-Amory je bil še bolj radikalen ter v imenu 13 članov Giscardu d'Estaingu predložil "alternativni" predlog pogodbe. Predsednik konvencije ga je sprejel precej hladno in kritike, da pripomb tistih, ki imajo na reformo drugačne poglede kot on sam, to pa so predvsem predstavniki manjših držav, sploh ne upošteva, zavrnil. Napovedal pa je, da bo predsedstvo konec tedna ponovno pregledalo predlog pogodbe, prihodnjo sredo pa se bo "z različnimi komponentami konvencije" ločeno posvetoval o prihodnjem institucionalnem ustroju povezave ter drugih odprtih vprašanjih reforme EU.
"Evropska konvencija je na razpotju. Čez dva tedna bomo vedeli, ali smo dosegli cilj ali nam to ni uspelo. Absolutno nujno je, da poskušamo doseči dogovor na zadnjih metrih poti," je ob robu konvencije poudaril nemški zunanji minister Fischer. "Dober dogovor lahko dosežemo in se držimo koledarja," je še dejal in sočlanom v konvencije rekel: "Postanete lahko očetje in matere Evropske unije 21. stoletja."
Predlog pogodbe ne ustreza niti slovenskim predstavnikom
Kritični do predloga ustavne pogodbe so bili tudi slovenski parlamentarni predstavniki v konvenciji. "Upam, da bo Giscard d'Estaingu po posvetovanjih prihodnji teden jasno, kje leži večina v konvenciji, ter da predlogi ne odražajo glavnega toka," je dejal Alojz Peterle, ki je tudi član predsedstva konvencije. "Če bi v Franciji imeli matriarhat, bi Giscard d'Estaing večino zanj čutil tudi v konvenciji," pa je bil oster poslanec Jelko Kacin in menil, da problem v dogovarjanju sploh ni med člani konvencije, temveč v dogovarjanju s predsednikom. "Zdaj se različne politične skupine med seboj dogovarjamo, kako mu iz rok vzeti igračo, ki je noče spustiti," je dejal Kacin.
Bo problem tudi z neomenjanjem Boga v preambuli?
Različne poglede pa so imeli slovenski poslanci na objavljeni predlog preambule k ustavi. Po mnenju poslanca Alojza Peterleta je predlog "politično neuravnotežen", po mnenju Mihe Brejca bi moral omenjati "korenine", za Ferija Horvata in Jelka Kacina pa predstavlja še sprejemljivo formulacijo. Predlog se sklicuje na "kulturno, versko in humanistično dediščino Evrope", pri čemer kljub intenzivnim prizadevanjem dela članov konvencije, Vatikana in Evropske škofovske konference izrecno ne omenja Boga ali krščanskih korenin.
