Predstavniški dom je usklajeno inačico predloga zakona o izrednem financiranju vojne proti terorizmu potrdil minuli petek z 298 glasovi proti 121. Predlog sedaj čaka le še podpis ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je v ponedeljek, dan po napadu na ameriški vojaški helikopter blizu Faludže, v katerem je umrlo 16 vojakov, 20 pa jih je bilo ranjenih, zagotovil, da ZDA ne bodo popustile.
Senatorji predlog zakona podprli soglasno
Senatorji so se odločili, da predlog zakona podprejo soglasno, da se jim ne bi bilo potrebno opredeljevati, kar je najbolj ustrezalo demokratom. Soglasna potrditev pomeni, da v senatni statistiki ne bo uradno zabeleženo, kako se je odločil posamezni senator. Demokrati bi sicer radi izkoristili Busheve težave v Iraku, vendar ne vedo kako. Tudi tisti, ki so nasprotovali vojni v Iraku, sedaj skrušeno priznavajo, da umik ne pride v poštev, ker bi v tem primeru "dobili na grbo" Afganistan. Večina demokratov ni hotela glasovati proti predlogu, ker bi jih republikanci obtožili, da ne podpirajo ameriških vojakov v vojni, za predlog pa se tudi niso upali opredeliti, ker bi s tem seveda podprli Bushevo politiko. Edini demokrat, ki se je oglasil v večinoma prazni senatni dvorani, ko je predsedujoči omenil predlog zakona, Robert Byrd iz Zahodne Virginije, je glasno zakričal "Ne", kar pa je izzvenelo bolj nastopaško kot resno.
Kako bodo razdelili denar?
Od 87,5 milijarde dolarjev bodo ameriški vojaki v Iraku in Afganistanu ter drugje po svetu dobili 64,7 milijarde dolarjev. 17,8 milijarde bo namenjeno samim vojakom za plače in druge stroške, 39 milijard za tekoče operacije in vzdrževanje opreme, 5,5 milijarde pa za nakupe opreme, kot so vozila in podobno. Za obnovo Iraka bo šlo 18,6 milijarde dolarjev, za obnovo Afganistana pa 1,2 milijarde. Kongres je v predlog dodal tudi 250 milijonov dolarjev za mirovno operacijo v Liberiji in 500 milijonov dolarjev za odpravo posledic domačih naravnih katastrof, kot sta orkan Izabela in požari v Kaliforniji.
Nadzor nad porabo denarja
Zaradi vse pogostejših obtožb, da se denar ameriških davkoplačevalcev v Iraku porablja nenamensko in da v Iraku cveti korupcija, je kongres vzpostavil položaj generalnega inšpektorja, ki bo nadziral porabo denarja in kongresu poročal o porabi štirikrat na leto. Vendar pa ameriški predsednik ohranja pooblastila, da cenzurira dele poročil, če bo po njegovi oceni ogrožena nacionalna varnost. Demokrati pravijo, da bodo zato lahko podjetja, ki so povezana z vrhom administracije, še naprej ropala davkoplačevalce.