Predsednik George Bush je odločitev senata toplo pozdravil, saj je nanj močno pritiskal, odkar je ta predlog prejšnjo soboto z 215 glasovi proti 212 potrdil že predstavniški dom. Ameriški predsedniki imajo pravico, da se s tujimi državami pogajajo o mednarodnih trgovinskih sporazumih, vendar pa je lahko kongres od leta 1994 spreminjal njegove dele, kar za tuje partnerje ni bilo ravno obetajoče. Predlog tega zakona pa pomeni, da lahko kongres le v celoti sprejme ali zavrne določeni sporazum.
Vse od časov predsednika Geralda Forda so imeli predsedniki proste roke oziroma pooblastila za odločanje o sporazumih po hitrem postopku, vendar jih je Bill Clinton leta 1994 izgubil. Republikanci mu pooblastil niso hoteli obnoviti, Clinton pa se je zameril tudi številnim demokratskim kongresnikom, ker je podpisal Sporazum o prosti trgovini v severni Ameriki (NAFTA), ki je med Kanado, ZDA in Mehiko ustvaril skorajda prosto trgovinsko območje. Demokrate je bilo tedaj strah, da bodo ameriški delavci množično ostajali brez dela, ker se bo kapital selil v Mehiko, kjer je cenejša delovna sila. To se je sicer zgodilo, vendar še zdaleč ne v tako velikem obsegu, kot so opozarjali najbolj levičarski demokrati. Clinton si je od leta 1994 naprej prizadeval dobiti pooblastila nazaj, vendar pa so takrat v obeh domovih kongresa že prevzeli popolno oblast republikanci, ki mu nikakor niso hoteli olajšati dela.
Pooblastila je Bush potreboval tudi za nov krog pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
