Irak, ki naj bi po Bushevih besedah pripadal "osi zla", namreč zavrača zahteve, naj se odpove orožju za množično uničevanje. Irak naj bi tako bil po Afganistanu druga tarča protiteroristične kampanje.
Časnik dodaja, da bo Blair v Washington odpotoval čez šest tednov, pa tudi, da se London prvič pripravlja na objavo podrobnih dokazov o jedrskih zmogljivostih Iraka. V Blairovem uradu poročanja časnika niso želeli komentirati. Dejali so, da nikoli ne potrjujejo premierovih bodočih obveznosti, da pa delijo zaskrbljenost ZDA glede financiranja terorizma in razvoja orožja za množično uničevanje v Iraku. Iraški predsednik Husein je že izjavil, da raje vidi, da bi se njegov režim zrušil, kot pa da je država tarča "uničevalnega" napada.
Irak razvija jedrski program?
Irak dela na novem jedrskem programu in dograjuje svoj arsenal biološkega orožja, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki se sklicuje na ugotovitve nemške zvezne obveščevalne službe BND. Časnik navaja, da Irak obnavlja zmogljivosti rudnika Al Kaim, kjer so pred zalivsko vojno leta 1991 kopali uranovo rudo, nabavil pa naj bi tudi kemikalije, ki so potrebne za izdelavo jedrskega orožja.
V poročilu nemške obveščevalne službe je še navedeno, da bo Irak v treh do petih letih dosegel raven jedrskih zmogljivosti, kot jih je imel leta 1990. Po pisanju časnika prav tako obstajajo dokazi, da Irak nadaljuje s prizadevanji na področju razvoja bioloških strupov in biološkega orožja, BND pa ni našla dokazov, da bi Irak izdeloval kemično orožje.
Kuvajt noče biti vpleten v napad na Irak
Vlada v Kuvajtu ne bo dovolila, da bi ameriške sile kot izhodiščno točko za morebitni napad na Irak uporabile Kuvajt, je zagotovil kuvajtski veleposlanik v Nemčiji Faisal Al-Gais. Kuvajtski veleposlanik je še dejal, da vlada v Kuvajtu ve, da ima iraški predsednik Sadam Husein velike zaloge biološkega in kemičnega orožja.
Turčija bi morala bolj braniti iraški režim
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz pa je dejal, da bi morala Turčija narediti več, da bi Irak zaščitila pred napadom ZDA. V pogovoru za televizijo CNN-TUTK je Aziz dejal, da bi morala Turčija bolj braniti režim Sadama Huseina, saj naj bi to bilo tudi v turškem nacionalnem interesu. Aziz je še zahteval ukinitev embarga proti Iraku ter ukinitev območij prepovedi preletov na severu in jugu Iraka. Glede prepovedi letenja je še opozoril, da ta ni bila sprejeta v okviru Združenih narodov, ampak kot samoiniciativna akcija ZDA in Velike Britanije.
