Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair sta se dogovorila o odpisu dolga 32 najrevnejšim afriškim državam, k temu pa sta pozvala tudi Francijo, Nemčijo, Japonsko, Italijo in Rusijo. Vendar pa sta obenem ostala daleč vsaksebi glede britanskega načrta za dramatično povečanja razvojne pomoči Afriki. Blairu prav tako ni uspelo prepričati Busha, da je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, saj ameriški predsednik trdi, da potrebuje dodatne raziskave.
Medtem ko je bilo strinjanja glede razvojne pomoči in boja proti segrevanju ozračja manj, pa sta bila Bush in Blair povsem enotna glede zavrnitve razvpitega memoranduma iz Downing Streeta. Gre za prepis pogovora visokih britanskih obveščevalcev, ki so leta 2002 ugotavljali, da so ZDA odločene iti v vojno proti Iraku ne glede na pomanjkljive dokaze o nevarnosti režima Sadama Huseina.
Blair, ki je na zadnjih volitvah plačal ceno za podporo ameriškemu posegu v Irak, je zatrdil, da nikoli ni bilo nobenega potvarjanja dokazov o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje. Ves svet sedaj ve, da tega orožja v Iraku ni bilo.
674 milijonov dolarjev za lačne v Afriki
Blair, ki je skušal v Washingtonu unovčiti svojo podporo ameriški politiki do Iraka, je od Busha dobil obljubo o 674 milijonih dolarjev pomoči za lajšanje posledic lakote v Etiopiji, Eritreji in nekaterih drugih državah. Vendar gre pri tem za denar, ki ga je kongres že tako ali tako namenil Afriki. Različne človekoljubne organizacije, med njimi lobistična skupina Afriška akcija, so Bushevo pobudo označile za neiskreno in zavajajočo.
Voditelji držav prejemnic pomoči bodo morali dokazati napredek pri demokratizaciji in boju proti korupciji, preden lahko računajo na denar. Bush je dejal, da imajo sedaj veliko priložnost, vendar pa nihče noče dati denarja državam, kjer ga bodo voditelji spravili v lasten žep.
Različna stališča glede segrevanja ozračja
Glede boja proti segrevanju ozračja je Blair dejal, da so razlike v stališčih obeh držav vsem znane, vendar pa se Evropejci in Američani strinjajo v tem, da je potrebno nekaj storiti.
Bush, ki je nemudoma po nastopu prvega mandata leta 2001 umaknil ZDA iz Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije toplogrednih plinov, se je pohvalil, da je namenil milijone dolarjev za dodatne raziskave problema. To je izjavil isti dan, ko so znanstvene akademije vseh držav članic skupine G-8 skupaj opozorile, da je problem resen in se ga je potrebno nemudoma lotiti.
