Zaslišanje pred desetčlansko komisijo, ki preiskuje okoliščine in posledice ter odgovor ameriške administracije na napade Al Kaide na ameriških tleh, je trajalo tri ure. Pred tem je ameriški predsednik zahteval, da zaslišanje poteka za zaprtimi vrati v Beli hiši, brez prič, zapiskov, posnetkov in tudi, da jima s podpredsednikom ni treba priseči, da bosta govorila resnico.
Na kratki novinarski konferenci po zaslišanju je Bush, ki je pričanju pred tem nasprotoval, dejal, da je šlo za ključno srečanje, na podlagi katerega bo komisiji uspelo najti priporočila, kako ravnati, da bi preprečili morebitne prihodnje teroristične napade. Zanikal je tudi namigovanja, da je pričanje v Cheneyevem spremstvu zahteval zato, da bi se dopolnjevala pri odgovorih. "Če bi karkoli skrivala, se s člani komisije tudi ne bi sestala," je dejal Bush po pričanju. "Odgovorila sva na vsa vprašanja. Zadovoljen sem, saj sem želel, da člani komisije izvedo, kakšno strategijo sem pripravil, kako vodimo Belo hišo in kako obravnavamo grožnje," je še dodal George Bush.
Na vprašanje novinarjev, ali Al Kaidini člani še vedno prebivajo v ZDA, je Bush dejal, da tega ne more izključiti, vendar o podrobnostih ni govoril. "Še vedno smo ranljivi," je dejal.
Bush in Cheney sta se pričanje pred komisijo pripravljala že dlje časa. Kot so sporočili predstavniki Bele hiše, se je Bush podrobno seznanil s poročili obveščevalnih služb iz leta 2001, podrobne pogovore pa je vodil tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in z vodjo kabineta Andrewom Cardom, ki je v času terorističnega napada 11. septembra z Bushem potoval na Florido.
Bush je na zaslišanje prišel v spremstvu svetovalca Bele hiše za pravne zadeve, Alberta Gonzalesa in še dvema pravnikoma.
Predhodna pričevanja pred komisijo so pokazala, da se je ameriška obveščevalna skupnost zavedala groženj Al Kaide in načrtov o napadih na ameriške cilje še pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001.
Vprašanja ostajajo neznanka
Po mnenju analitikov je komisijo zanimalo predvsem, katere ukrepe sta sprejela po terorističnem napadu 11. septembra 2001 in kaj vse sta naredila, da bi preprečila omenjene napade.
Kot predvidevajo komentatorji, so se vprašanja komisije nanašala tudi na t.i. predsednikov memorandum, ki je Busha in njegovo administracijo opozorjal na možnost terorističnih napadov Al Kaide na ameriških tleh. Memorandum, napisan 6. avgusta 2001, devet mesecev po Bushevem prihodu v Belo hišo, je namreč bil naslovljen z "Bin Laden je odločen napasti na ameriških tleh". V memorandumu je bilo izrecno navedeno, da člani Al Kaide živijo na ozemlju ZDA in da je Zvezni preiskovalni urad (FBI) zasledil 'sumljive vzorce delovanja, ki sovpadajo z pripravami na ugrabitve letal in druge vrste napadov'.
Analitiki tudi menijo, da so člani komisije Busha najverjetneje vprašali, zakaj ameriške vlade ni 'poslal na bojne položaje', potem ko se je seznanil z vsebino memoranduma. Ameriški predsednik je sicer že izjavil, da podatki v memorandumu niso kazali na določeno tarčo in niso vsebovali obveščevalnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprožili akcijo.
Eno izmed možnih vprašanj ameriškemu predsedniku bi lahko bilo tudi, menijo komentatorji, kaj je v prvih mesecih po prevzemu dolžnosti naredil, da bi ZDA pripravil na možnost Al Kaidinih napadov.
Po neki javnomnenjski raziskavi naj bi 62 odstotkov vprašanih menilo, da so obveščevalne službe opozorile Bushevo administracijo na možnost terorističnih napadov na ameriških tleh. Nekdanji Bushev svetovalec za protiteroristično dejavnost, Richard Clarke, je namreč predsednika Busha obtožil, da se ni zmenil za opozorila, da Al Kaida predstavlja resno grožnjo ZDA.
