To je bilo doslej že njuno četrto srečanje, ki sta se ga tokrat udeležila tudi podpredsednik ZDA Dick Cheney in obrambni minister Donald Rumsfeld. V krajših izjavah po enournem srečanju sta ameriški predsednik in generalni sekretar napovedala sprejem novih članic v zvezo Nato, čeprav nista nobene posebej omenjala. "Medtem ko se pripravljamo na vrh zveze Nato v Pragi, se moramo posvetiti nekaterim kritičnim izzivom. Nato mora razviti nove, prilagodljive zmogljivosti za soočanje z grožnjami 21. stoletja. Sprejeti moramo nove članice, zagotoviti svobodo od Baltika do Črnega morja in vzpostaviti nove, še bolj konstruktivne odnose z Rusijo, da bomo enkrat za vselej zavrgli delitve, ki so ostanek prejšnjega obdobja," je dejal Bush.
Bush se je tudi iskreno zahvalil Robertsonu za pomoč, ki jo države članice Nato nudijo ZDA v vojni proti terorizmu. Zvezo Nato je imenoval jedro boja proti terorizmu in spomnil na oživitev petega člena pogodbe o kolektivni obrambi po lanskem 11. septembru. Bush je dejal, da več kot deset članic Nato sodeluje v vojni v Afganistanu, zavezniška letala pa pomagajo nadzorovati ameriško nebo, za kar so ZDA globoko hvaležne. Bush je obljubil, da se bodo ZDA tesno posvetovale z zaveznicami v nadaljevanju vojne proti terorizmu in dejal, da je sedanji čas zelo pomemben za zavezništvo.
Robertson je dejal, da je svet danes drugačen od tistega pred 53 leti, ko so bili postavljeni temelji zavezništva, vendar so vezi, ki držijo skupaj 19 držav, ostale enako trdne, saj gre za zvezo, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah. Zato nihče ne sme biti presenečen, da so države Nato v prvih vrstah vojne proti terorizmu. "Zato je Nato potreben, saj pri soočanju z dolgoročnimi strateškimi izzivi ni nadomestila za dolgoročne strateške partnerje, ki jim lahko zaupaš in ki ti zaupajo," je dejal Robertson. Zveza Nato po njegovih besedah dobro deluje v kriznih situacijah, in se prilagaja ter modernizira. To bo storila tudi na vrhu v Pragi, ko bo medse sprejela nove članice, je dodal.
Generalni sekretar zveze Nato je povedal, da sta z ameriškim predsednikom govorila o grožnjah orožja za množično uničevanje, kar pomeni, da sta govorila tudi o Iraku. Bush je pred dnevi jasno dejal, da je cilj njegove administracije odstranitev iraškega predsednika Sadama Huseina, vendar druge zaveznice v zvezi Nato za kaj takega ne kažejo večjega navdušenja. Robertson je sicer dejal, da bodo zaveznice v zvezi Nato delovale skupaj za premagovanje grožnje orožja za množično uničevanje. Bush in Robertson sta, potem ko sta povedala vnaprej pripravljeni izjavi, odšla na večerjo in nista želela odgovarjati na novinarska vprašanja o krizi na Bližnjem vzhodu.
Poznavalci napovedujejo, da bo zveza Nato na novembrskem vrhu v Pragi v članstvo povabila do sedem kandidatk, med njimi pa imajo največ možnosti Estonija, Litva, Latvija, Slovenija in Slovaška ter po novem tudi Bolgarija in Romunija. Bush se bo po besedah tiskovnega predstavnika Arija Fleischerja 7. junija v Beli hiši srečal s slovaškim predsednikom Rudolfom Schustrom, s katerim bosta govorila predvsem o slovaških prizadevanjih za članstvo v zvezi Nato.
