Ameriški predsednik Bush je ob prvi obletnici zasedbe Iraka povedal, da mora svet stopiti skupaj in narediti vse, kar je možno, da se v tem delu sveta končno zagotovi varnost in mir, tako lokalnemu prebivalstvu kot okupacijskim silam. Bush je pozval k globalni rešitvi problema in posvaril države pred takšnimi ukrepi, kot se jih skuša poslužiti Španija, ki se je odločila odpoklicati svoje vojake iz Iraka nazaj domov. "Pomagati pri tem, da se Irak osvobodi, je globalna odgovornost, kar pomeni, da se morajo vsi svetovni narodi tega dobro zavedati," je povedal Bush.
Bush je napad na Irak opravičil z utemeljitvijo, da režim diktatorja Sadama Huseina zaradi svojih zalog orožja za množično uničevanje in povezav z mednarodnimi teroristi predstavlja grožnjo svetu. Leto dni po začetku vojne orožja za množično uničevanje v Iraku še niso našli, prav tako pa ni verodostojnih dokazov o povezavah med diktatorjem iz Bagdada in teroristi, odgovornimi za napade na ZDA 11. septembra 2001 ter podobne napade po svetu. Bushevo pozivanje k skrbi za Irak pa spremljajo mirovni, protivojni protesti po celem svetu.
Protesti proti okupaciji Iraka potekajo v številnih mestih po Evropi, med drugim v Amsterdamu, Barceloni, Belfastu, Beogradu, Berlinu, Hamburgu, Parizu, Stockholmu ter na Dunaju. Nasprotniki posredovanja koalicijskih sil pa so se zbrali tudi na Novi Zelandiji, Tajskem, v Hongkongu, Avstraliji in na Japonskem.
Protestov pred ameriškim konzulatom v avstralskem pristaniškem mestu Sydney se je udeležilo več kot 5000 ljudi. Protestniki so s transparenti in vzkliki zahtevali konec okupacije v Iraku in odstop avstralskega premiera Johna Howarda, ki je zagovornika ameriškega predsednika. Podobni shodi - vendar v manjšem obsegu - so potekali tudi v Melbournu, Brisbaneu in Perthu. "Do konca tega 24-urnega cikla bo protestiralo na milijone ljudi po vsem svetu, od svojih vlad bodo zahtevali, naj jih ne vpletajo v vojne in naj jim zagotovijo mir," je izjavila organizatorka shoda v Sydneyu Pamela Curr.
Množične demonstracije so napovedane tudi po več kot 200 ameriških mestih. Največ ljudi naj bi se zbralo v New Yorku. Že v petek se je na ulicah San Francisca zbralo okoli 400 ljudi, ki so zahtevali konec okupacije in so začasno blokirali vhod v sedež korporacije Bechtel, ki v Iraku izvaja obnovitvena dela za denar ameriških davkoplačevalcev. Policija je v San Franciscu aretirala 12 ljudi.
Na mirovnem shodu v Rimu se je zbralo okoli 400.000 ljudi in zahtevalo takojšnjo vrnitev italijanskih vojakov iz Iraka. Udeležba je močno presegla pričakovanja organizatorjev, zato so s protestom začeli uro prej kot načrtovano.
V Londonu sta dva člana okoljevarstvene organizacije Greenpeace splezala na znameniti stolp z uro Big Ben in nanj obesila transparent z napisom Čas za resnico. Več tisoč mirovnikov se je medtem zbralo v Hyde Parku in vzklikalo gesla proti ameriškemu predsedniku Bushu in britanskemu premieru Tonyju Blairu. Mirovna procesija naj bi se zaključila na trgu Trafalgar Square, kjer naj bi v spomin na ubite civiliste in vojake v Iraku spustili v zrak 2000 balonov.
V Nemčiji so protesti potekali v skoraj vseh večjih mestih. Na njih se je zbralo več sto ljudi, ki so zahtevali umik ameriške vojske iz Iraka in vrnitev vseh nemških vojakov z operacij v tujini. Največ ljudi naj bi se zbralo na shodu pred ameriškim vojaškim oporiščem v Ramsteinu na zahodu Nemčije.
V Atenah so organizatorji našteli 15.000 protestnikov, medtem ko policija omenja le kakih 6000 ljudi. Nekateri so protestirali tudi proti pomoči zveze NATO pri zagotavljanju reda in miru med olimpijskimi igrami, ki jih bodo letos gostile Atene.
Okoli 1500 ljudi je protestiralo v švicarskem Bernu. Poleg konca zasedbe Iraka so zahtevali še avtonomijo Palestine.
V Zagrebu so pod geslom Ne v mojem imenu hrvaške nevladne organizacije protestirale proti morebitni napotitvi hrvaških vojakov v Irak in izražale solidarnost z žrtvami vseh vojn in terorističnih napadov.
V Mostarju so organizirali Pohod za mir, pri čemer so se spomnili tako Iraka in Afganistana kot tudi razmer na Kosovu, v Španiji in na Haitiju. Shoda se je udeležilo več sto, večinoma mlajših, ljudi. Manjši protest proti nasilju je danes potekal tudi v Beogradu.
O mirovnih protestih danes poročajo tudi iz Azije. V Tokiu je protestiralo okoli 30.000 ljudi, v Seulu so našteli okoli 1500 protestnikov. Več deset ljudi se je zbralo pred ameriškim in britanskim veleposlaništvom v Bangkoku, več sto pa pred ameriškimi diplomatskimi predstavništvi v Hongkongu, Manili in New Delhiju.
V filipinski prestolnici je ob tem tudi prišlo do spopadov med protestniki in policijo. Več deset protestnikov v indijskem Cochinu pa se je z vzkliki Konec ameriškemu imperializmu zgrnilo na podružnico ameriške banke Citibank in razbilo okna in več računalnikov.
Protiameriško razpoloženje je močno tudi v severni Afriki. V središču Kaira je na stotine ljudi pozivalo k prekinitvi zasedbe Iraka in obsojalo politiko ameriškega predsednika Busha. Protestniki so zažigali ameriške zastave in izražali solidarnost z Iračani.
