Bush je tudi zatrdil, da datum predaje suverenosti Iračanom ostaja 30. junij.
Prvič doslej pa je priznal, da je Irak pod okupacijo in zato je toliko pomembneje, da se držijo roka, ker okupacija ni všeč niti njemu, kaj šele ponosnim Iračanom. Bush je zavrnil vse primerjave z Vietnamom, vendar priznal, da so bili zadnji tedni v Iraku težki. Odgovora na vprašanje komu bodo 30. junija predali oblast ni imel in je omenil "entiteto", ki jo bo menda našel odposlanec generalnega sekretarja ZN Lahdar Brahimi. Bush je tudi odgovarjal na vprašanja o okoliščinah terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001.
Do Bushevega govora je prišlo po tednu dni hudih spopadov v Iraku, sedaj tudi s pripadniki šiitske večine pod vodstvom verskega voditelja Muktada al Sadra. April je bil za Američane doslej najhujši mesec odkar se je končala vojna, saj je umrlo najmanj 82 ameriških vojakov, najmanj 560 pa jih je ranjenih. Ameriške televizije so v torek poročale tudi o odkritju trupel štirih pogrešanih iraških civilistov. V Iraku je doslej umrlo 678 Američanov in na tisoče Iračanov. Zaradi tega je Busheva javnomnenjska podpora padla na najnižjo stopnjo odkar je leta 2001 prevzel oblast in Bela hiša je začutila, da lahko predsednika reši le predsednik sam, ki mora Američanom ponovno razložiti osnove vojne proti terorizmu.
Bush je zagotovil, da iz Iraka ne bo umika, dokler ne dosežejo cilja, kar je demokratična država sredi Bližnjega vzhoda, ki bo blagodejno vplivala na svojo soseščino. Irak je ponovno označil za neločljiv del vojne proti terorizmu in dejal, da se Američani tam borijo zato, da se jim ne bi bilo potrebno boriti na domačih tleh. Pred teroristi in nasilneži ne bo umika, ker jih bo to le vzpodbudilo k novemu nasilju in jih opogumilo. Bush se je moral tokrat soočiti z neprijetnimi vprašanji, kot je to, da je pred vojno razlagal, da jih bodo Iračani sprejeli z rožicami in da bo iraška nafta plačala za obnovo ter, da ima Irak orožje za množično uničevanje.
Odgovoril je z znanimi trditvami, da je bil iraški diktator Sadam Husein grožnja soseščini, svetu in svojim državljanom, da je v preteklosti napadal sosede in da orožje morda še vedno lahko najdejo. Nauk terorističnih napadov 11. septembra pa je, da je potrebno preiti v ofenzivo. Odnos Iračanov do ameriške vojske je takšen kot je, ker naj bi bili pač še vedno pod vplivom nekdanjega režima, nafta pa naj bi pritekala hitreje, kot je pričakoval, saj je menil, da bodo naftna nahajališča uničena.
Predsednik Bush je odgovarjal tudi na vprašanja o preiskavi okoliščin terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 in zagotovil, da se je ukvarjal z grožnjami pred napadi. Na vprašanje ali meni, da bi se moral opravičiti državljanom, ker jih ni zaščitil, je Bush odvrnil, da je za napade kriv Osama bin Laden. Razvpito nacionalno-varnostno poročilo 6. avgusta z naslovom "Osama bin Laden odločen napasti v ZDA", je Bush označil za nedoločen zgodovinski dokument, ki ni napovedal podrobnosti o morebitnih napadih. Če bi vedel, da se bodo zgodili, bi naredil vse, da bi jih preprečil, je zatrdil.
