Bush se je v Dakarju pogovarjal z osmimi voditelji zahodnoafriških držav. Vrhunsko srečanje je trajalo približno eno uro, predstavniki Senegala, ki je organiziral vrh, pa o temi pogovorov niso dajali komentarjev.
Po vrhu se je Bush odpravil na bližnji otok Goree, od koder so v preteklosti v ZDA vozili sužnje. Bush je suženjstvo označil kot enega največjih zločinov človeštva. "Na tem mestu sta bila svoboda in življenje ukradena in prodana," je dejal in dodal, da je bil v zgodovini njegove države čas, ko je bilo vsako sedmo človeško bitje lastnina drugega. Hinavščina in nepravičnost sta šla z roko v roki. "Ena izmed največjih selitev v zgodovini je bila obenem eden izmed največjih zločinov človeštva," je še dejal Bush, ki se je izognil opravičilu, na katerega so upali številni Afričani.
Bush je iz Dakarja že odpotoval proti Južnoafriški republiki, kjer ga bo sprejel predsednik Thabo Mbeki, obiskal bo Bocvano, kjer ga bo v prestolnici Gaborone sprejel predsednik Festus Mogae, nato bo prispel v Ugando, ki jo vodi Joveri Museveni, obisk pa bo sklenil v Nigeriji.
Namen njegovega obiska je dokazati, da njegovo administracijo resnično skrbijo težave Afričanov, še posebej epidemija aidsa, za zajezitev katere naj bi ZDA v prihodnjih petih letih namenile 15 milijard dolarjev pomoči.
Bush pred odhodom v Afriko ni sprejel odločitve o tem, ali bo poslal vojaške enote na mirovno misijo v Liberijo, državo, ki so jo leta 1849 ustanovili osvobojeni ameriški sužnji. V liberijsko prestolnico Monrovia je sicer včeraj dopotovala skupina ameriških vojaških strokovnjakov, ki naj bi ocenila humanitarne razmere v državi in preučila možnost morebitnega vojaškega posredovanja.