Bush je po pogovorih povedal, da so bili pogovori zelo odkritosrčni in konkretni. Ob tem pa je poudaril, da mora biti ljudem zagotovljena svobodna izbira življenja, verovanja in dela. Jiang je povedal, da si Kitajska želi okrepiti vezi z ZDA in sprejel Bushevo povabilo v Washington v oktobru.
Glede zunanje politike je Bush Jianga pozval k obnovitvi dialoga s Severno Korejo. Kitajski predsednik pa je izrazil željo, da bi na korejskem polotoku vladala mir in stabilnost ter da bi severni in južni del polotoka z dialogom rešila medsebojne težave. Obenem je izrazil upanje, da bodo ZDA in Severna Koreja nadaljevali dialog.
ZDA in Kitajska brez dogovora o nadzoru širjenja oborožitve
Pogovori ameriškega in kitajskega predsednika niso pripeljali do dogovora glede nadzora nad širjenjem oborožitve, je povedala svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleeza Rice. Po njenih besedah ZDA nasprotujejo kitajskim ureditvam pri nadzoru izvoza, ki so po kriterijih ameriške strani premalo stroge. Pogovori sicer napredujejo, vendar dogovora ni, je še poudarila Riceova. Bush je na skupni novinarski konferenci z Jiangom izrazil upanje, da se bo Kitajska zoperstavila širjenju raket in drugega orožja za množično uničevanje.
Ameriški visoki predstavniki upajo, da bo na tokratnem ameriško-kitajskem srečanju dosežen dogovor v zvezi s kitajsko prodajo orožja državam, kot so Iran, Irak in Severna Koreja, ki jih je Bush nedavno označil za države "osi zla", ki podpirajo terorizem. Washington je v preteklosti večkrat obtožil Kitajsko, da dobavlja raketno tehnologijo državam, kot sta Pakistan in Iran, kar pa Peking zanika. Kitajska se je sicer v skladu z dogovorom, sklenjenem novembra 2000 z ZDA, obvezala, da bo prenehala izvažati rakete z jedrskimi zmogljivostmi, vendar pa Kitajska po ocenah ZDA tega dogovora ne spoštuje v celoti.
O protiraketnemu ščitu in Tajvanu
Ameriški predsednik je še povedal, da sta s kitajskim kolegom obravnavala tudi njegove načrte o razvoju protiraketnega ščita, kateremu Kitajska nasprotuje. Kot je pojasnil, načrti spadajo "v širok okvir za našo zaščito ter zaščito naših prijateljev in zaveznikov pred napadom grozečega naroda". Bush pri tem ni poimensko navedel nobene države, ki naj bi predstavljala omenjeno grožnjo, prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali bo ameriški protiraketni ščit varoval tudi Tajvan, v zvezi s čimer ima Kitajska zadržke.
Kitajska je namreč včeraj ZDA posvarila pred tem, da bi Tajvan vključile v protiraketni ščit, obenem pa posredno zahtevala ustavitev ameriških pošiljk orožja Tajvanu. Kitajsko zunanje ministrstvo se je ostro odzvalo tudi na Busheve izjave med njegovim obiskom na Japonskem o razvoju programa protiraketne obrambe.
Glede Tajvana je kitajski voditelj po srečanju z Bushem še dejal, da je "dober pristop do tajvanskega vprašanja ključnega pomena za stabilnost in krepitev kitajsko-ameriških odnosov". Bush pa je menil, da bi kitajski narod moral imeti pravico do svobodne izbire načina življenja in vere.
Tajvan je medtem danes pozval ZDA, naj vzpostavijo vzporedne odnose s Tajvanom in Kitajsko. Kot je dejal tajvanski premier Yu Shyi-kun, bi morala Kitajska in Tajvan pustiti spore ob strani ter se pogovarjati o gospodarskem sodelovanju, podpisati sporazum o zaščiti vlaganj in vzpostaviti trgovinske odnose in pomorsko-zračne prometne povezave.
Protesti v Pekingu
Eden od zagovornikov državljanskih pravic Ren Wanding je sporočil, da je v Pekingu pred obiskom ameriškega predsednika protestiralo več kot 200 ljudi, ki so zahtevali izpustitev političnih zapornikov. V odprtem pismu Jiangu ter ljudskemu kongresu so aktivisti pozvali k preučitvi življenjskih pogojev in zdravstvenega stanja političnih zapornikov. Soproga kitajskega oporečnika Jiang Qishenga je Busha pozvala, naj se zavzame za njenega moža, ki je zaprt od leta 1999. 340 podpisnikov pa je v pozivu Jiangu zahtevalo izpustitev hongkongškega politologa Xu Zeronga, ki je bil januarja obsojen na 13 let zapora.
ZDA pa so včeraj uradno protestirale pri kitajskih oblasteh, da bi izrazile zaskrbljenost zaradi njihovega ravnanja s tujimi člani sekte Falun Gong, med njimi Američani. Kitajska policija je minuli teden na pekinškem Trgu nebeškega miru aretirala 59 tujih pripadnikov Falun Gonga in jih skoraj vse izgnala iz države.
Natančno 30 let po Nixonu
Bush je prispel na Kitajsko natanko 30 let po tem, ko je Peking obiskal nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon. Nixon je 21. februarja 1972 prispel v kitajsko prestolnico z željo po vzpostavitvi uradnih odnosov s Kitajsko po desetletjih sovražnosti. Bush je v okviru sedemdnevne azijske turneje že obiskal Japonsko in Južno Korejo.
