Ameriški predsednik George W. Bush je v 30-minutnem intervjuju za časnik New York Times prvič v svoji karieri predsednika priznal, da se je zmotil pri napovedovanju razmer v Iraku po koncu vojne. Kljub temu pa je vztrajal pri stališču, da je 17-mesečni upor nenačrtovan stranski proizvod hitre zmage proti vojski Sadama Huseina. Po poročanju časnika je Bush zavrnil kakršnekoli nadaljnje preiskave, ki bi skušale pojasniti, kaj je šlo narobe med ameriško okupacijo v Iraku.
Po virih Pentagona je doslej med iraško invazijo umrlo 969 ameriških vojakov, 828 od 30. aprila 2003. Ranjenih je bilo 6690 vojakov, večina med okupacijo.
Še enkrat me bodo izvolili!
V intervjuju za časnik "USA Today pa je Bush zagotovil, da ga bo ameriško ljudstvo za predsednika izvolilo tudi v drugo, kljub temu, da večina nasprotuje njegovi politiki v Iraku. "Volivci vedo, kdo sem, zato so tudi lahko prepričani, da ne menjam stališč ali položajev z danes na jutri, sploh pa ne, če me v kaj takšnega želijo prisiliti določene interesne skupine ali javnomnenjske raziskave," je zagotovil Bush. Prepričan je bil tudi, da so ga imeli Američani priložnost videti pri sprejemanju najtežjih odločitev, kar naj bi odločilo tudi pri njihovem odločanju o predsedniku.
Diktatorjem ne gre postavljati časovnih rokov
V intervjuju za NYT je Bush spregovoril tudi o jedrskih ambicijah Irana in Severne Koreje ter poudaril, da ne bo hitel s postavljanjem časovnih rokov.
V časniku so zapisali, da Bush ni izrazil nikakršnega alarma, čeprav si Severna Koreja vztrajno povečuje zbirko orožja. V primeru Iraka je namreč reagiral popolnoma drugače in skorajda sleherni dan opozarjal na jedrsko orožje, ki naj bi grozilo demokraciji na Zahodu. "Menim, da diktatorjem ne gre postavljati časovnih rokov," je komentiral vprašanje o odnosih z voditelji Irana in Severne Koreje, zatrdil pa, da bo nadaljeval z diplomatskimi pritiski na omenjeni državi. "Prepričan sem, da se ne bo treba posluževati vojaških akcij," je zaključil Bush.
