Ob zaključku vrha so predstavniki iz 160 držav, med njimi 50 predsednikov držav in vlad, sprejeli Konsenz iz Monterreyja. Dokument naj bi izražal novo zavest o soodvisnosti sveta in potrebo po hitrejšem zmanjševanju prepada med maloštevilnimi bogatimi in revnimi.
Mednarodne organizacije in Združene države so se obvezale k višji denarni pomoči revnejšim državam, vendar šele, ko bodo te države pokazale pripravljenost sodelovati v boju proti terorizmu.
Voditelji bogatejših držav, med njimi tudi ameriški in francoski predsednik George Bush ter Jacques Chirac, so v zameno za višjo denarno pomoč zahtevali tudi demokratizacijo, vzpostavitev proste trgovine in izkoreninjenje korupcije. V nasprotnem primeru naj bi denar ne končal v pravih rokah. Pod temi pogoji so Združene države obljubile, da bodo pomoč v nekaj letih povečale za polovico; do leta 2006 na 15 milijard dolarjev. Višjo pomoč je obljubila tudi EU.
Revne države so razviti svet opozorile, da je povečanje pomoči po 11. septembru potrebno bolj kot kadar koli prej. Revščina in terorizem naj bi bila namreč neločljivo povezana.
K nujnosti nadaljnjega boja proti terorizmu je ob robu vrha pozval ameriški predsednik George Bush, ki je povedal, da v bližnji prihodnosti ne načrtuje napada na Irak. Bush je včeraj še zavrnil obtožbe Kube, da je izsilil predčasni odhod kubanskega predsednika Fidela Castra z vrha v Monterreyju. Kot je po srečanju z mehiškim predsednikom Vientejem Foxom zatrdil Bush, ZDA na Castra niso izvajale nobenega pritiska, kot trdi kubanska stran.
Ob zaključku vrha v Monterreyu pa se je zbralo okoli 8000 nasprotnikov ameriške politike in globalizacije.
