Bush o novi, uspešni strategiji

Ameriški predsednik George Bush je v Washingtonu pred člani kongresa, kabineta, vrhovnimi sodniki in gledalci na galeriji kongresne dvorane opravil svoj vsakoletni govor o položaju v državi.

Začel ga je z domačimi pobudami in pozivom k sodelovanju, največ časa med posamičnimi temami pa je posvetil Iraku, pri čemer je posvaril pred posledicami neuspeha in zatrdil, da bo njegova nova strategija uspešna.

Reforme na domačem področju

Na domačem področju je Bush ponovil svoj poziv k reformi pokojninskega sistema in zdravstvenih sistemov za upokojence in reveže ter obljubil načrt za končanje proračunskih primanjkljajev v naslednjih petih letih. Malce več navdušenja so demokrati pokazali pri Bushevem pozivu za potrditev celovite imigracijske reforme, saj ga pri njegovem predlogu programa gostujočih delavcev za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja podpirajo bolj kot republikanci.

Novost je bila njegova omemba problema podnebnih sprememb, ki se ga namerava lotiti z zmanjšanjem odvisnosti od uvožene nafte za 75 odstotkov, kar bi dosegli z zmanjšanjem splošne porabe za 20 odstotkov v 10 letih in to tako, da bi zvišali standarde glede porabe bencina za avtomobile in tehnološkim napredkom glede obnovljivih virov energije, ter večjo porabo premoga in jedrske energije.

Bush je v govoru pozval kongres, naj še naprej podpira njegovo šolsko reformo, ki je namenjena izboljšanju razmer v revnih šolah. Nič navdušenja med demokrati ni bilo niti glede Bushevega predloga zdravstvene reforme s spremembo davčne zakonodaje, ki bi naj pomagala k zavarovanju večjega števila ljudi. Tiste, ki nimajo zavarovanja, bi nov načrt silil v samoplačništvo, zavarovanje preko delodajalcev pa bi obdavčil.

ZDA blizu zmage v Iraku

Demokratsko nasprotovanje iraškim pobudam se je pokazalo, ko Bushu niso ploskali, še posebej, ko je kongresnike spomnil na to, da so mu leta 2002 dali pooblastila za vojno. Spomnil jih je, da niso glasovali za poraz, ampak za uspeh, ter jih prosil, naj dajo možnost njegovi novi strategiji. "Še vedno je v naši moči, da oblikujemo izid te bitke," je dejal Bush. V primeru neuspeha bi iraško vlado preplavili skrajneži iz vseh strani, prišlo bi do "epske bitke" med suniti, ki bi jim pomagala Al Kaida, in šiiti, ki bi jim pomagal Iran.

Bližnji vzhod in Irak sta zavzela večino Bushevega govora, posvečenega zunanji politiki. Med zunanjepolitičnimi temami je omenil še Afganistan ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal za svobodo na Kubi, v Belorusiji in Burmi ter opozarjal na trpljenje ljudi v Darfurju.

Poudaril je tudi, da je treba nadaljevati ofenzivo v vojni proti terorizmu, in napovedal povečanje števila aktivnih pripadnikov vojske za 92.000 ljudi v naslednjih petih letih. Glede vojne proti terorizmu je kot novost predlagal ustanovitev posebnega svetovalnega telesa, v katerem bodo delovali kongresniki iz obeh strank. Omenil je tudi svoji pobudi za boj proti aidsu in malariji.

Ostra kritika Busha

Bush je v govoru pred demokratsko večino kongresa deloval samozavestno, kljub dejstvu, da ga podpira le še okrog 30 odstotkov Američanov, da njegovo novo iraško strategijo z napotitvijo 21.500 dodatnih vojakov v Irak podpira le okrog 20 odstotkov Američanov in da se mu upirajo tudi republikanci, ki ga zaradi Iraka krivijo za izgubo večine v kongresu.

Na Bushevo opozorilo pred posledicami umika iz Iraka se je odzval tudi predsednik demokratske stranke Howard Dean, ki je menil, da bi moral predsednik na posledice neuspeha misliti, preden se je podal v vojno v Iraku. Posledice neuspeha bodo težke za Busha in njegove republikance, je ocenil Dean. Tudi demokratska senatorja Barack Obama iz Illinoisa in Hillary Clinton iz New Yorka, oba kandidata za predsedniški položaj po Bushevem odhodu, sta se negativno odzvala na Busheve besede o Iraku, tako kot so na drugih televizijah storili tudi drugi demokrati.