Ameriški predsednik George Bush je potrdil navedbe časopisa Washington Post, da je takoj po terorističnih napadih 11. septembra lani ukazal oblikovanje nekakšne rezervne vlade, oziroma vlade v senci. Bush sicer ni šel v podrobnosti, dejal pa je, da ima administracija obveznost do ameriškega ljudstva, da poskrbi za nadaljevanje vlade v primeru, če pride do terorističnega napada v Washingtonu. Prav zaradi tega se podpredsednik Dick Cheney večino časa nahaja na skrivnih krajih, da bi v primeru napada na predsednika lahko prevzel vodenje administracije. Časopis Washington Post je poročal, da je Bush oblikoval vlado v senci izven Washingtona, ki jo tvori okrog 100 višjih vladnih uradnikov, s čimer je oživil star načrt, ki je bil pripravljen za primer katastrofe ali napada na prestolnico še v času hladne vojne.
Načrt z imenom Nadaljevanje operacij je bil sprožen zaradi strahu ameriške administracije, da bi teroristi Al Kaide lahko prišli do jedrskega orožja in ga sprožili v Washingtonu. Ameriški obveščevalni viri naj ne bi imeli nobenega dokaza, da imajo teroristi res jedrsko orožje, vendar je tveganje dovolj veliko, da opravičuje vzpostavitev vlade v senci. Vlada v senci je bila vzpostavljena v nekaj urah po terorističnem napadu, ko so vojaški helikopterji v spremstvu lovskih letal F-16 pospremili prvo skupino višjih vladnih uradnikov na skrivni mesti izven prestolnice. ZDA imajo natančno določeno lestvico nasledstva na vladnih položajih, vendar če bi prišlo do katastrofe podpredsednik Dick Cheney ne bi zmogel sam voditi vseh operacij in bi potreboval administracijo. Podobno tudi predsednik Bush, če bi na primer preživel napad, v katerem bi umrli člani vlade. Vlada v senci sicer nima nikakršnih pristojnosti in bi se aktivirala šele, če bi bilo to potrebno.
Skrivni lokaciji za vlado v senci naj bi bili nekje na vzhodu ZDA. Gre za podzemne bunkerje, kjer so pisarne z računalniki, telefoni, zaloge hrane in vode ter električni generatorji. Bunkerji so bili zgrajeni že v času hladne vojne, vendar se je v 90. letih začel na njih že nabirati prah, ker se je nevarnost jedrskega spopada zmanjšala. Člani vlade v senci naj bi po pisanju Washington Posta, ki je privolil, da njihovih imen ne objavi, v bunkerjih naleteli na zastarele računalnike in drugo upremo, ki ne ustreza sodobnim zahtevam. Vladni uradniki delajo in živijo v bunkerjih 24 ur na dan, njihovo delo in lokacija pa morata ostati skrivna tudi za družinske člane. Prva skupina državnih uradnikov naj bi delovala do konca lanskega oktobra, ko jih je zamenjala druga skupina, to pa bo po preteku 90 dni spet zamenjala nova skupina. Število ljudi v bunkerjih se spreminja, odvisno od stopnje teroristične grožnje, tako da vlada v senci šteje med 70 in 150 ljudi. Njeni člani so sicer visoki državni uradniki, vendar nižje od ministrov in njihovih namestnikov.
V primeru katastrofalnega napada na Washington bi vlada v senci prevzela vodenje temeljnih nalog vsake vlade, kot je zagotavljanje vode in hrane, ohranjanje telekomunikacij in prometa, sčasoma pa bi prerasla, oziroma sodelovala pri oblikovanju nove odprte vlade. Vlada v senci ni edini ukrep, s katerim želi administracija zmanjšati tveganje. Vsaj eden od vladnih ministrov mora biti nenehno izven Washingtona. Pravosodnega ministra Johna Ashcrofta so na primer lani decembra odpeljali na njegov ranč v Missouriju, ko naj bi izvedeli za grožnjo. Bush je že lani vsem ministrstvom naročil, naj izdelajo jasno lestvico nasledstva, če bi se ministru ali namestniku kaj zgodilo. Načrte za nadaljevanje dela ima tudi zakonodajna veja oblasti, prav tako sodna, vendar ne v takšnem obsegu kot vlada. Kongres ima na razpolago skrivno lokacijo, kjer bi se lahko sestajal, če bi bil Kapitol uničen. Skrivno lokacijo ima tudi vrhovno sodišče. Vojska ima take načrte že skoraj od svojega nastanka. Ameriško vesoljsko poveljstvo, ki skrbi za obrambo pred jedrskimi napadi se nahaja globoko v gori Cheyenne blizu Colorado Springsa, ameriško strateško poveljstvo pa pod letalsko bazo Offutt v Nebraski.
