'Bush izdal zaupne informacije'

Nekdanji šef kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja Lewis Libby je v četrtek pred veliko poroto v primeru izdaje identitete tajne agentke ameriške obveščevalne agencije CIA pričal, da je ameriški predsednik George Bush odobril izdajo zaupnih informacij o Iraku medijem. Novica je prišla na dan iz urada posebnega tožilca Patricka Fitzgeralda, ki Libbyja sodno preganja zaradi laganja in oviranja preiskave.

Bush zanika izdajanje informacij

Bush je od samega izbruha škandala v zvezi z izdajo identitete tajne agentke CIA Valerie Plame leta 2003 trdil, da ne ve nič o nobenem izdajanju zaupnih informacij medijem in da bi rad vedel, če je to res storil kdo iz njegove administracije. Tako Bush kot Cheney sta ostro nastopila proti vsakršnemu izdajanju zaupnih informacij v javnost, nazadnje proti neznanim osebam, ki so časopisu New York Times izdali informacijo o obstoju tajnega programa prisluškovanja komunikacijam osebam osumljenih stikov s teroristi na ameriškem ozemlju brez sodnih nalogov.

Libbyjevo pričanje je zato predstavlja dodatno težavo za verodostojnost Busha in njegove administracije, ki jima javna podpora zaradi Iraka krepko drsi proti dnu. Pravno tehnično gledano izdajanje zaupnih informacij po nalogu predsednika ni izdajanje, ker je predsednik tisti, ki lahko določi, kaj je zaupno in kaj ni, zato Bush po pravni poti za to ne bo odgovarjal. Vendar pa informacija pomeni hud udarec verodostojnosti predsednika, ki je doslej vedno zanikal, da bi kdo okrog njega počel kaj takega. Predsednik demokratske stranke Howard Dean je sporočil, da Bushu ni več mogoče zaupati, če je bil pripravljen razkriti zaupne informacije v obrambo interesov lastne stranke.

Libby sicer ni pričal o tem, da mu je bilo dovoljeno izdati identiteto Valerie Plame, ampak da je Bush odobril, da lahko medijem na skrivaj posreduje vsebino tajne ocene nacionalne varnosti, dokumenta, ki je služil kot utemeljitev razlogov napada na Irak. Veleposlanik Joe Wilson je leta 2002 po nalogu ameriške obveščevalne agencije CIA potoval v Niger preverit, če je Irak tam res skušal kupiti uranovo rudo. Ugotovil je, da se to ni zgodilo in o tem poročal naprej, vendar je Bush v začetku leta 2003 v svojem govoru o položaju v državi vseeno navedel omenjeno obtožbo s sklicevanjem na britanske obveščevalce.

Wilson je to informacijo objavil v prispevku za New York Times poleti 2003, ko se je že vedelo, da v Iraku ni niti sledi za orožjem za množično uničevanje, ki je bilo glavni ameriški razlog za vojno. Wilson trdi, da se mu je administracija maščevala tako, da je novinarjem sporočila ime in delodajalca njegove žene. CIA je zadevo vzela zares in zahtevala preiskavo, posebni tožilec Patrick Fitzgerald pa je lani ugotovil, da je Libby oviral preiskavo z laganjem in krivim pričanjem, čeprav pa ni bil obtožen izdaje Valerie Plame.

Libby naj bi avtorizacijo za izdajo zaupnih informacij dobil preko Cheneyja, nakar je poklical novinarko časopisa New York Times Judith Miller in ji razkrival še druge skrivnosti. Millerjeva je nekaj časa veljala za junakinjo svobodnega novinarstva, ker Fitzgeraldu ni hotela povedati, kdo ji je izdajal zaupne informacije. Nakar pa je postalo jasno, da je ščitila Libbyja, ki je vodil organizirano kampanjo v imenu Bele hiše. Millerjeva je New York Times spravila v krepko zadrego, saj ji je časopis stal ob strani, čeprav je sama z objavo člankov o iraškem orožju pomagala administraciji pri širjenju razlogov za vojno v Iraku.