Tik pred pogovori je japonski premier ameriškemu predsedniku podaril sliko japonskega srednjeveškega vojščaka, katerega poteze obraza presenetljivo spominjajo na samega Busha. Bush je ob sprejemanju slike dejal "Borimo se proti zlu!", Koizumi pa je z nasmeškom odvrnil: "Z mirom in ljubeznijo". Busheva enostavna retorika je v zadnjem času sprožila dvome znotraj držav protiteroristične koalicije, Koizumi pa je danes ponovno potrdil, da bo Tokio še naprej podpiral ameriško vojno proti terorizmu. Koizumi je lani oktobra v parlamentu uspel dobiti dovoljenje za udeležbo japonske vojske v protiteroristični vojni na tujem, kar je v nasprotju s pacifistično ustavo sprejeto po 2. svetovni vojni – osnutek so zapisali Američani – ki prepoveduje uporabo vojske za reševanje mednarodnih sporov.
Bush podprl "velikega reformista" Koizumija
Bush je po pogovorih s premierom Koizumijem izrazil zaupanje v njegovo sposobnost, da izvede reforme japonskega gospodarstva, zmanjša naraščajočo nezaposlenost in uredi izjemno slabo investicijsko bilanco. Po Bushevih besedah so reforme japonskega gospodarstva nujno potrebne ne le za vzhodnoazijsko regijo, temveč za celotno svetovno gospodarstvo. Bush še meni, da so dobri odnosi med državama jamstvo za mir in blaginjo v azijsko-pacifiški regiji.
Vrednost jena padla zaradi napačne besede
Potem ko je Bush na novinarski konferenci povedal, da sta se z japonskim premierom Juničirom Koizumijem pogovarjala o neservisiranih posojilih, vprašanju devalvacije in reformi nekaterih predpisov, je vrednost japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla. Po njegovih besedah je japonski premier dal enakovredni poudarek na vsa tri vprašanja. Kmalu po novinarski konferenci je predstavnik Bele hiše Sean McCormac pojasnil, da se je Bush zmotil in da je pravzaprav hotel povedati, da sta se voditelja pogovarjala o deflaciji. Zaradi napake ameriškega predsednika je vrednost jena v primerjavi z dolarjem takoj padla.
Kjotski sporazum ob strani
Politika se manj strinjata o vprašanju Kjotskega sporazuma o emisiji toplogrednih plinov, ki so ga ZDA lani zavrnile. Kjotski sporazum določa, da ZDA zmanjšajo emisijo ogljikovega dioksida v desetih letih v 7 odstotkov pod vrednostjo emisije leta 1990. Predsednik Bush je prejšnji teden predlagal manj obvezujoč alternativni pristop, ki bi s pomočjo davčnih olajšav podjetja vzpodbudil k zmanjšanju škodljive emisije. Emisije nekaterih plinov povzročajo efekt "tople grede", to je segrevanje svetovnega ozračja, kar po mnenju strokovnjakov lahko pripelje do svetovne katastrofe.
Japonski demonstranti so protestirali proti ameriškemu zavračanju mednarodnega okoljevarstvenega dogovora, okoli tristo demonstrantov je izrazilo tudi zahtevo, da ZDA umaknejo svojih 50.000 vojakov z Japonske, tretja skupina pa je nasprotovala Bushevi oznaki Severne Koreje, Irana in Iraka kot "os zla".
Južnokorejska levica nasprotuje obisku "trgovca s smrtjo" Busha
Trideset študentov, pripadnikov skrajne južnokorejske študentske skupine Hančongrjon, je danes zasedlo ameriški trgovinski urad v Seulu. Po dveh urah jih je policija aretirala. Kakih 50 protestnikov pa se je zbralo tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Seulu, pri čemer je prišlo do manjših spopadov med protestniki in policijo. Demonstranti Bushu očitajo, da povečuje napetosti med Severno in Južno Korejo. Do podobnih protestov je prišlo že pred dobrim tednom dni, ko je policija prijela 15 študentov, članov neke prepovedane skupine.
Protestniki trdijo, da namerava Bush začeti vojno proti Severu. Po njihovem mnenju ZDA niso več garant svetovnega miru, ampak "vir zla", ki ogroža svetovni mir. Tudi Južnokorejci so se minuli teden v nekaterih protestih odzvali na Bushevo označbo Severne Koreje kot del "osi zla", skupaj z Iranom in Irakom.
To je le del serije protestov pred Bushevim jutrišnjim obiskom v Južni Koreji. Bush se bo v sredo srečal z južnokorejskim predesenikom Kimom Dae-jungom, v četrtek pa bo odletel na Kitajsko. V Peking bo po napovedih prispel natanko 30 let po zgodovinskem srečanju nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona z nekdanjim kitajskim voditeljem Mao Ze Dongom.
ZDA imajo v Južni Koreji okoli 37.000 vojakov, da bi preprečili morebitno agresijo Severne Koreje. Državi sta tehnično še vedno v vojni, čeprav se je vojna v letih 1950-53 končala s premirjem.
