Tujina

Bush pojasnjuje

Washington/Peking/Ženeva, 11. 12. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
M.B./T.S./STA
Komentarji
0

Bush je dejal, da imajo pravico do sodelovanja pri obnovi le države, ki so v Irak poslale vojake.

Ameriški predsednik George Bush je izjavil, da bodo pri projektih, ki jih financirajo ZDA, lahko sodelovale države, ki so v Irak poslale svoje vojake. Bush je ob tem izrazil upanje, da bodo Rusija, Francija, Nemčija in druge države, ki so jih ZDA izključile s seznama držav, ki se lahko potegujejo za pridobitev podizvajalskih poslov v Iraku, Iraku odpisale dolgove.

Večina ameriških analitikov se sprašuje, čemu je bilo potrebno novo zaostrovanje, še posebej v času, ko Američanom v Iraku ne gre preveč dobro in potrebujejo pomoč velikih držav, ki so nasprotovale vojni.

Britanska vlada je sporočila, da ima Washington pravico omejiti pogodbe za obnovo Iraka na države, ki so sodelovale v koaliciji pod ameriškim vodstvom. ZDA same odločajo o tem, kako bodo porabile davkoplačevalski denar, je izjavil britanski zunanji minister Jack Straw.

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) ameriškega seznama še ni želela komentirati. Strokovnjaki za mednarodno trgovinsko pravo menijo, da gre pri tem vprašanju za pravno praznino. Evropska komisija je sicer že napovedala, da bo preučila, če je ameriški ukrep v skladu z obveznostmi ZDA do WTO. Eno od osnovnih načel te organizacije je nediskriminacija.

Premišljen ukrep Busheve administracije?

Se je Wolfowitz tokrat prenaglil?
Se je Wolfowitz tokrat prenaglil? FOTO: Reuters

Ameriška administracija je odločitev, da bodo pogodbe za obnovitvena dela v Iraku rezervirane za države, ki sodelujejo v koaliciji, sprejela soglasno, vendar pa je bil način in čas objave seznama, ki lahko dobijo izvajalske pogodbe, za Belo hišo in predsednika Busha hudo neroden. Po poročanju ameriških medijev so bili uradniki Bele hiše hudo jezni na Pentagon, čeprav takšni politiki načelno nihče ne nasprotuje.

Omejitve pa naj ne bi veljale za finančne prispevke preostalih držav, ampak le za denar iz ameriškega proračuna. Seznam naj ne bi bil zaprt, saj naj bi ga, kot napovedujejo v Pentagonu, v prihodnje širili.

Tiskovni predstavnik Pentagona pojasnjuje, da lahko podjetja iz nevključenih držav še vedno dobijo posle v Iraku, če se bodo njihove vlade odločile napotiti sile v Irak.

Izključitev velikega števila držav iz obnovitvenih pogodb na tako nesramen način predstavlja po mnenju kritikov Busheve administracije nov dokaz, da ameriško zunanjo politiko namesto State Departmenta vodijo jastrebi obrambnega ministrstva, ki se požvižgajo na diplomacijo in dobre odnose z državami, ki si upajo dvomiti v pravilnost njihovih odločitev.

Bush po telefonu miril kolege iz Rusije, Nemčije in Francije

Bush je v sredo telefoniral svetovnim voditeljem, med drugim kolegom iz Rusije, Nemčije in Francije, ter jih prosil naj odpišejo stare iraške dolgove iz časa prejšnjega režima. To je storil le dan potem, ko jih je Pentagon izključil s seznama držav, ki bodo lahko sodelovale pri obnovi Iraka.

Je telefonski pogovor z ameriškim predsednikom pomiril Moskvo, Berlin, Pariz in druge? (Foto: Reuters)
Je telefonski pogovor z ameriškim predsednikom pomiril Moskvo, Berlin, Pariz in druge? (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Časnik New York Times piše, da je bil Bush v sredo zelo nesrečen, ker se je moral po telefonu pogovarjati z jeznimi Vladimirjem Putinom, Jacquesom Chiracom in Gerhardom Schroederjem. Kot je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Allen Abney, je Bush pojasnjeval, da bodo o tej temi še razpravljali.

Odločitev Pentagona kritizirata Peking in Annan

Tudi Kitajska je zaskrbljena, ker ni bila uvrščena na seznam držav, ki lahko sodelujejo na natečajih za pridobitev izvajalskih pogodb pri obnovi Iraka, saj je, kot so pojasnili v Pekingu, "pri vprašanju Iraka sodelovala z mednarodno skupnostjo in nudila humanitarno pomoč".

Evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten je odločitev ZDA obsodil in ocenil, da tak ukrep "ne prinaša nič koristnega. Vračanje k razpravam in delitvam iz preteklosti ni posebej konstruktivno,"" je dodal in pozval države, naj raje stopijo skupaj.

Najnovejšo odločitev ZDA je kritiziral tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Po njegovih besedah je za stabilizacijo Iraka potreben mednarodni konsenz, saj si nihče ne želi kaotičnega Iraka, stabilnost Iraka pa je stvar vseh in ne le ZDA. Z Annanom se strinja tudi nemški kancler Gerhard Schroeder, ki poudarja, da mora biti dodelitev projektov v skladu z mednarodnim pravom.

Med najbolj jeznimi državami je bila Kanada, ki sedaj ne ve, ali se naj počuti kot država, ki ogroža ameriške varnostne interese. Namestnik premiera John Manley je dejal, da bo sedaj malce težko plačati še kaj več od 190 milijonov dolarjev, kolikor je Kanada že prispevala za obnovo Iraka.

Evropski tisk o odločitvi ZDA

Ameriški upravitelj Iraka napoveduje, da bodo Iračani sami odločali o distribuciji sredstev za obnovo države
Ameriški upravitelj Iraka napoveduje, da bodo Iračani sami odločali o distribuciji sredstev za obnovo države FOTO: Reuters

Evropski časniki so ostro kritizirali ameriško direktivo. Španski El Mundo piše, da so ZDA pripravljene deliti iraški kolač le s svojimi prijatelji, italijanski Il Messaggero in avstrijski Der Standard ocenjujeta, da se Washington tako maščuje nasprotnicam vojne v Iraku, francoski Liberation piše, da je iraške pogodbe potrebno plačati z vojaki, britanski Financial Times pa poudarja, da najnovejša odločitev ZDA ni pravi način za pridobivanje pomoči pri obnovi Iraka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10