Ameriški predsednik George Bush je v vojaškem oporišču Fort Bragg v Severni Karolini zavrnil pozive po umiku ameriške vojske iz Iraka. Poudaril je, da se je 1740 žrtev v Iraku izplačalo, saj so ključnega pomena za varnost ZDA.
"Kot večina Američanov spremljam posnetke nasilja in prelivanja krvi. Vsaka slika je strašljiva in trpljenje je resnično. Vem, da se ob vsem tem nasilju Američani sprašujete: Se je vredno žrtvovati? Je vredno in je bistvenega Kot večina Američanov gledam posnetke nasilja in prelivanja krvi. Vsaka slika je pomena za varnost v naši državi v prihodnosti," je dejal ameriški predsednik.
Bush je pred 750 izbranimi zatrdil, da bi povečanje števila ameriških vojakov poslalo napačno sporočilo, da se Američani od tam nikoli ne bodo umaknili, določitev datuma umika 135 tisoč ameriških vojakov iz Iraka pa bi, po Bushevih besedah, demoralizirala Iračane in ameriške vojake ter opogumila upornike.
"Če bi postavili datum umika, bi poslali napačno sporočilo Iračanom, ki morajo vedeti, da se Američani ne bomo umaknili, dokler ne bomo opravili svojega dela. Poslali bi napačno sporočilo našim vojakom, ki morajo vedeti, da resno mislimo končati nalogo, za katero tvegajo svoja življenja. In poslali bi napačno sporočilo sovražniku, ki bi vedel, da mora le počakati, da se umaknemo," je razložil Bush.
Irak naj bi bil sedaj glavna fronta vojne proti terorizmu in Bush je dejal, da so tam doslej ujeli borce iz Sirije, Savdske Arabije, Irana, Egipta, Libije in Jemna. Američanom je v govoru, v katerem ni manjkalo omemb terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, čeprav Irak s tem ni imel nič, sporočil, da je bolje, da se s terorizmom spopadajo na tujem kot doma.
V Bushevi Republikanski stranki so govor pozdravili, demokrati pa trdijo, da ni bil zadosten, saj predsednik ni povedal, kako namerava število ameriških žrtev v Iraku zmanjšati.
Podpora ameriškemu posredovanju v Iraku še nikoli ni bila tako nizka, kot je ob prvi obletnici predaje oblasti iraški vladi. Več kot polovica Američanov od svojega predsednika zahteva, naj umakne čete iz Iraka, nekateri pa menijo, da je treba število vojakov tam povečati, da bi tako svojo nalogo hitreje opravili in zapustili državo.
"Imamo dovolj mož in dovolj opreme, zato bi lahko delo v Iraku opravili hitreje, kot ga opravljamo zdaj. Vem da denar ni problem. Opravite že s tem," je dejal Jonathan Hopkins, ki je prenos Bushevega govora spremljal v vojaški bazi v Kaliforniji. Po njegovem mnenju bi se moral Bush preden se je odločil za posredovanje v Iraku v živo seznaniti z razmerami v regiji. Pritegnil mu je tudi Taunee Tibbs. "Njegova kri ni bila prelita. Vojne naj bi bilo konec, a ljudje še naprej vsak dan umirajo. Zdi se mi neumno."
Nekdanji marinec Luc Baillargeon je prav tako prepričan, da predsednik dela napako. "11. september je bil nesrečen dogodek, a menim, da naše možnosti v boju proti terorizmu niso nič boljše, ker smo vojno izvozili v Irak. Poskrbeti bi morali za boljšo varnost doma," je dejal.
Njegov sovojak Jeff Storrey, ki je bil že dvakrat v Iraku, pa predsednika podpira. "Ne morem reči, da to odtehta izgubo ameriških življenj, a vseeno menim, da delamo pravo stvar."
Odzivi v Iraku
V Iraku prevladuje mnenje, da bi morali Američani ostati, dokler ne usposobijo zadostnega števila domačih sil. "Ameriški umik ni v interesu Iračanov in iraške vlade. Šele ko bomo imeli močno in dobro opremljeno iraško vojsko in varnostne sile, ki bodo sposobne ohranjati varnost, bi se ameriški vojaki lahko umaknili, ne da bi s tem ogrožali Iračane," je dejal bagdadski novinar Abdul Karim Abas.
Nasilje v državi se v zadnjih dveh mesecih, odkar je oblast prevzela vlada premierja Ibrahima Džafarija, stopnjuje.
