Bela hiša je v petek obvestila ameriške televizijske postaje, naj si v nedeljo, od pol devetih po vzhodnoameriškem času naprej, rezervirajo 15 minut časa, saj bo George Bush predstavil politiko do Iraka. Bush je ugotovil, da nasveti civilnega vodstva Pentagona o tem, da lahko ZDA same z le nekaj poslušnimi zavezniki obvladajo povojno zasedbo Iraka, niso bili v skladu z realnostjo in se je po toči napadov demokratskih predsedniških kandidatov in padanju javnomnenjske podpore odločil, da ponovno prosi OZN za pomoč. Bush naj v nagovoru ne bi priznal, da je naredil napako, ko je rinil v Irak brez podpore sveta.
Podrobnosti o govoru še niso znane, vendar pa je jasno, da bo skušal Američanom razložiti, zakaj je prišlo do spremembe politike do Iraka, čeprav bo to dejstvo najverjetneje še naprej zanikal tako kot to od začetka tedna počne njegov tiskovni predstavnik Scott McClellan. Ta namreč trdi, da ne gre za spremembo politike. Za kaj natančno gre, mu ni uspelo razložiti.
Bush nikakor ne bo priznal, da je naredil napako, ampak bo skušal rešiti svojo politično kožo, ki so jo demokratski predsedniški kandidati na svoji prvi televizijski debati v četrtek družno napenjali na boben. Najbrž bo skušal razložiti, da je okupacija Iraka del vojne proti terorizmu in ključnega pomena za ameriško varnost, čeprav bo verjetno tiho glede orožja za množično uničevanje, ki naj bi bilo glavni razlog za vojno proti Iraku. Ker se počasi bliža obletnica terorističnih napadov 11. septembra 2001, bo Bush Američane ponovno spomnil na žrtve tragedije, morda pa bo prvič doslej, odkar je država v vojni, državljanom razložil, da ta vojna nekaj stane. O stroških sicer ne govori rad.
Nasprotniki vojne, kot je demokratski predsedniški kandidat Howard Dean, so sedaj ponovno junaki, potem ko jim je po hitri vojaški zmagi greben malce padel, ljubitelji francoskega vina pa znova previdno odpirajo steklenice žlahtne kapljice, ki je začela znova teči po grlih namesto po odtočnih kanalih. Kongres sicer še ni uradno preimenoval "freedom friesa" [ocvrtega krompirčka, op. p.] nazaj v "french fries", kar pa ni izključeno, če bo Pariz v kratkem času podprl nov osnutek resolucije o Iraku.
Sveta jeza sicer še ni povsem pojenjala, kar je v petek na televiziji NBC dokazal nekdanji državni sekretar Lawrence Eagleburger, ki še vedno trdi, da jim morajo Nemci, Francozi in drugi Evropejci pomagati iz dolžnosti, saj so jim ZDA v preteklosti velikokrat reševale kožo.
Le še 38 odstotkov meni, da bo Bush ponovno izvoljen
Zadnja anketa televizije CNN in inštituta Gallup ugotavlja, da le še 38 odstotkov Američanov meni, da bo George Bush na volitvah leta 2004 ponovno izvoljen za predsednika ZDA, čeprav nobeden od devetih demokratskih predsedniških kandidatov ni dobil višje podpore od njega. Kar 41 odstotkov registriranih volivcev jih je odgovorilo, da bodo zagotovo glasovali proti Bushu, ne glede na protikandidata, 29 odstotkov pa jih namerava zagotovo glasovati za Busha. Anketa je vključila registrirane volivce, ker se morajo v ZDA polnoletne osebe najprej prijaviti, če želijo uveljaviti svojo pravico.
Anketa je ugotovila tudi, da si je demokratski senator John Kerry iz Massachusettsa nekoliko opomogel, potem ko je pred dnevi v Južni Karolini pred letalonosilko uradno razglasil začetek svoje kampanje za predsednika. Med registriranimi demokrati bi Kerry dobil 16 odstotkov glasov. To je prvič doslej, da je kdorkoli od demokratov v nacionalni anketi prehitel senatorja iz Connecticuta Josepha Liebermana, ki se ga volivci spominjajo iz kampanje leta 2000, ko je skupaj z Alom Gorom kandidiral za podpredsednika ZDA. Lieberman bi po zadnji Gallupovi anketi dobil 13 odstotkov glasov, nekdanji guverner Vermonta Howard Dean pa 11 odstotkov. Na četrtem mestu sta skupaj s po sedmimi odstotki podpore nekdanji vodja demokratov v predstavniškem domu Dick Gephardt in senator John Edwards.
