Busheva kampanja je nameravala s prvim nizom oglasov umirjeno opomniti svojo republikansko bazo, da je predsednik v igri, in s pozitivnim sporočilom dvigniti delež javne podpore, ki je zadnje mesece neusmiljeno padala. Namesto tega so naleteli na odpor ameriških gasilcev in sorodnikov žrtev terorističnih napadov, ki so predsednika obtožili ciničnega izkoriščanja največje tragedije na ameriških tleh v zgodovini.
Nekaj družin je sporočilo, da so uporabljene podobe slabega okusa ter da za politične točke izkoriščajo ubite. "To je povsem gnusno," pravi Dawn Peterson, ki je v newyorškemu World Trade Centru izgubil brata.
Med drugim so v reklami uporabljene podobe gasilce, ki z območja t.i. ničelne točke odnašajo v ameriško uradno zastavo zavito truplo ene izmed žrtev.
Zaradi oglasov je protestiral tudi predsednik nacionalnega sindikalnega združenja gasilcev Harold Schaitberger, ki podpira Bushevega nasprotnika, demokrata Johna Kerryja. Dejal je, da ga ne preseneča Bushevo trgovanje z junaštvom gasilcev, čeprav je razočaran zaradi ciničnega izkoriščanja tragedije. Pritožila se je tudi Mednarodna gasilska zveza in uporabo posnetkov s prizorišča napada označila za hinavščino. So pa tudi družine, ki z uporabo teh podob nimajo težav.
Scott McClellan, tiskovni predstavnik Bele hiše, pa odgovarja, da so skušali s televizijsko reklamo in uporabljenimi podobami le poudariti vodstveno vlogo, ki jo je predsednik Bush tako dobro opravil. Dejal je tudi, da imajo Američani pred sabo jasno izbiro med Bushem, ki je dokazal, kako bo obračunal s teroristi, in njegovim nasprotnikom, ki naj bi tega ne znal početi.
Busheva politična svetovalka Karen Hughes, ki se je za pomoč v kampanji vrnila iz upokojitve v Teksasu, je v četrtek nastopila na številnih televizijskih mrežah ter zatrdila, da so oglasi primerni in da je opozarjanje na vojno povsem legitimno, ker morajo volivci oceniti, kdo jih bo znal zaščititi.
Gre za niz štirih televizijskih reklam, ki so jih začeli predvajati v četrtek ob začetku predvolilne kampanje ameriškega predsednika v 17 zveznih državah in na nekaterih nacionalnih kabelskih televizijah.
Bodo preiskovalni komisiji podaljšali delo?
Sorodnike žrtev je posebej razjezilo, ker se Bush prikazuje kot rešitelj Amerike, po drugi strani pa zavrača neovirano sodelovanje s preiskovalno komisijo, ki raziskuje okoliščine napadov. Preiskovalna komisija 11. septembra bi morala do 27. maja končati svoje delo in izdati poročilo o okoliščinah napadov, vendar je pred tedni zahtevala podaljšanje roka, ker ji je administracija postavljala ovire. Bush je bil najprej proti podaljšanju roka, saj bi bila objava poročila z morebitnimi neprijetnimi podatki zaradi tega objavljena bližje dnevu volitev, a je po protestu sorodnikov žrtev le privolil v dva meseca podaljšanja.
Predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Dennis Hastert, je sporočil, da ne bo podprl podaljšanja, ker je potrebno čim prej priti do ugotovitev komisije, da bi izboljšali varnost pred novimi napadi. Njegovo pisarno so nato preplavila pisma in telefonski klici ogorčenih sorodnikov žrtev in Hastert je bil prisiljen spremeniti mnenje. Senat je predlog zakona za podaljšanje roka za izdelavo poročila do 26. julija potrdil že pretekli petek, predstavniški dom pa je isto soglasno storil v četrtek. Bush mora zdaj še podpisati zakon.
Bush in podpredsednik ZDA Dick Cheney zaenkrat zavračata pozive komisije k pričanju. Privolila sta, da se bosta sešla le z dvema članoma komisije in sicer le za kakšno uro pogovora. Komisija bi rada med drugim izvedela, ali držijo informacije, da naj bi Bush pred napadi dobil obveščevalno poročilo, ki je opozarjalo pred možnostjo ugrabitve potniških letal za uporabo v terorističnih napadih na ozemlju ZDA. Skupina 11 newyorških kongresnikov je Bushu poslala pisni poziv, naj preneha ovirati delo komisije in privoli v zaslišanje brez pogojev, kot sta to storila nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in podpredsednik Al Gore, ki bosta zaslišana sredi maja.
