Bush bo s strožjim zakonom skušal povrniti zaupanje v ameriško gospodarstvo, ki je še posebej po bankrotu telekomunikacijskega giganta WorldComa uplahnilo, s tem pa streslo borze v ZDA in po svetu. Nova zakonodaja prinaša ostrejše kazni za direktorje, krive prevare, strožja pravila pa bodo veljala tudi za revizorska podjetja.
Ob podpisu novega zakona je predsednik Bush dejal, da bodo prevarantski direktorji vedeli, da jih bodo izsledili in kaznovali. Eden od namenov novega zakona pa je seveda tudi pomiriti živčne vlagatelje zaradi negotovosti na borzah in padanja vrednosti delnic. Predsednik Bush je sprva menil, da je zakonski osnutek, ki so ga predlagali demokrati, prestrog. Kasneje se je vendarle odločil, da ga bo podpisal, ker so se finančni škandali nadaljevali, vrednosti delnic pa še naprej padale.
Eno od pomembnejših določil zakona je tudi ta, da morajo odslej vodilni uslužbenci podjetij s svojim podpisom jamčiti za točnost prikazanih poslovnih rezultatov. Največja pomanjkljivost zakona pa je, da lahko podjetja še vedno nagrajujejo vodilne delavce z bogatimi delniškimi opcijami, kar je bil eden od razlogov za poplavo škandalov, saj so ti počeli vse, da se vrednost delnic in s tem njihovega premoženja zviša.
Šibko gospodarstvo koristi demokratom, ki s kritiziranjem, da je Bush v dobrem letu zapravil ves denar, ki ga je Clintonova demokratska administracija nabirala osem let, že zdaj nabirajo volilne glasove pred jesenskimi kongresnimi volitvami. Ameriški predsednik se zato zaveda, da je najboljše sredstvo za nabiranje podpore ponavadi vojna. Kljub visokim stroškom napada na Irak, dvigu cene nafte, zaradi česar bo trpel ves svet, in skladiščem orožja za množično uničevanje, ki jih ni še nihče odkril, se zdi zato poseg v Iraku za Ameriko neizogiben.
