Bush je začel razmišljati o združenem ministrstvu, potem ko so prišli na dan podatki o tem, da je pred 11. septembrom 2001 dobil opozorilo o možnosti terorističnega napada in da varnostno-obveščevalne agencije, kot sta FBI in CIA, niso ukrepale, kljub temu, da so imele na voljo precej informacij, da se nekaj pripravlja. S kongresnimi voditelji se je Bush dogovoril, da bi zakon sprejeli na obletnico terorističnih napadov, vendar pa mu niso všeč podrobnosti.
Predsednik naj bi se odločil za vlaganja veta, ker naj bi ga motilo, da si demokrati prizadevajo v zakon vriniti preveč zaščite za uslužbence novega ministrstva. Bush si prizadeva, da bi imeli direktorji oddelkov in drugi šefi proste roke pri odločitvah o najemanju in odpuščanju delavcev. Demokrati pa želijo delavce zaščititi, kot so zaščiteni delavci v drugih ministrstvih.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je demokratski predlog pretiran. Podal je primer morebitnega pijanega obmejnega stražarja, mimo katerega bi se v ZDA priplazili teroristi in dejal, da bi bilo treba take osebe takoj poslati na cesto brez plače. Demokrati pa menijo, da bi bili takšni primeri izjeme in zato ni treba žrtvovati pravic ostalih delavcev.
Busha zelo moti tudi zahteva senata, da potrdi direktorja urada za domovinsko varnost v Beli hiši, kar je trenutno nekdanji guverner Pennsylvanije Tom Ridge. Po Bushevem mnenju gre za nedopustno vpletanje senata v zadeve Bele hiše.
Predsednik senatnega odbora za vladne zadeve Joe Lieberman pa med drugim predlaga, da bi imelo novo ministrstvo nekakšen direktorat, ki bi lahko iz drugih agencij izvlekel obveščevalne podatke. CIA, FBI in druge agencije ljubosumno skrivajo svoje baze podatkov druga pred drugo, administracija pa zdaj upa, da bodo po novem prostovoljno delile informacije z ministrstvom za domovinsko varnost. Lieberman se zaveda, da so želje eno, resničnost pa nekaj povsem drugega, zato si želi ustvariti mehanizem, s katerim bi agencije lahko prisilili v sodelovanje.
