Po Bushevem mnenju bi lahko pod omenjenimi pogoji do oblikovanja prehodne države Palestine prišlo v 18 mesecih. V treh letih pa bi z reformami in varnostnim dogovorom z Izraelom lahko oblikovali trajno palestinsko državo. Palestinsko vodstvo in Arafat sta po navedbah palestinske tiskovne agencije WAFA pozdravila "ideje in poskuse ameriškega predsednika, da bi se vzpostavil mir v regiji", ne da bi omenila Bushev govor, v katerem ni niti enkrat omenil imena palestinskega voditelja Jaserja Arafata.
Palestinci si sami izbirajo vodstvo
Palestinski voditelj Jaser Arafat je v svojem prvem javnem odzivu ponedeljkov govor ameriškega predsednika Georgea Busha o novi ameriški politiki na Bližnjem vzhodu označil kot pomembnega, in sicer zato, ker je omenil oblikovanje palestinske države.Kot je po pogovorih s francoskim zunanjim ministrom Dominiqueom de Villepinom dejal Arafat, "ima že zgolj dejstvo, da je Bush omenil nastanek palestinske države, velik pomen".
Arafat je dejal, da se bo vodstvu odločilo palestinsko ljudstvo samo: "Le oni so tisti, ki se lahko o tem odločijo." Dejal je še, da bo palestinska uprava spoštovala vsa načela, ki jih podpirajo Palestinci. Arafat je novinarje nagovoril v svoji rezidenci v Ramali, ki je obkoljena z močnimi izraelskimi enotami.
Potrdil je, da bodo predsedniške in parlamentarne volitve na palestinskih ozemljih potekale januarja 2003, lokalne pa marca istega leta. Zatrdil pa je tudi, da bodo demokratične in pregledne. Arafat naj bi sicer ta dva datuma že odobril, ni pa še podpisal ustreznega odloka, s katerim bi ju tudi uradno razglasil za datum volitev. Obenem je Arafat v skladu z večkratnimi Bushevimi zahtevami, kot je dejal, pozval tudi k okrepitvi mednarodnih prizadevanj za dosego umika izraelskih enot iz palestinskih avtonomnih mest.
Arafatov svetovalec Nabil Shaath je izjavil: "Predsednik Arafat je pripravljen na volitve in na preizkus, ali mu bo ljudstvo podelilo še en mandat. Predsednik Bush, ki veliko govori o demokraciji pa zagotovo ne bo ukrepal, če bodo Palestinci demokratično ponovno izvolili predsednika Arafata, pri čemer bo volitve opazovalo 1000 mednarodnih opazovalcev."
Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat pa je za ameriško televizijsko mrežo CNN dejal, da so Arafata izvolili Palestinci in da so oni tisti, ki ga lahko zamenjajo ter da ga je treba spoštovati kot vodjo.
Skrajno palestinsko gibanje Hamas pa je zavrnilo Bushev govor in ga označilo kot "pristranskega". Zato je obljubilo nadaljevanje "upora" proti hebrejski državi. Predstavnik Hamasa Ismajl Abu Šanab je med drugim ocenil, da je "Bush dal Izraelu zeleno luč za okrepitev oblasti na palestinskih ozemljih in za nadaljevanje ubijanja in uničevanja."
Izraelci podpirajo ameriški predlog
Tudi izraelski premier Ariel Šaron se je odzval na Bushev govor. Poudaril je, da je možno napredek doseči le na diplomatski način. Strinjal se je z Bushem, da je sprva potrebno končati terorizem in nasilje ter izvesti reformo palestinskih avtonomnih oblasti pod novim vodstvom.
Obrambni minister Benjamin Ben Eliezer, vodja laburistov, je govor pozdravil in ga označil za "zgodovinsko prelomnico", ki bi lahko končala izraelsko-palestinski spor. Poudaril je še, da se strinja s stališčem, da je ključ do rešitve spora "sprememba palestinskih oblasti in začetek temeljitih reform palestinske uprave ter proces demokratizacije in zavračanje nasilja". Minister brez listnice Danny Naveh je menil, da govor ameriškega predsednika označuje "konec Arafatove dobe in pomeni zmago Izraela". Izraelski minister za telekomunikacije Ruven Rivlin (Likud) pa je ocenil, da bi Bushev govor o Bližnjem vzhodu "lahko napisal tudi kak predstavnik Likuda", vladajoče desničarske Šaronove stranke.
Izraelski predsednik Moše Kacav pa je po srečanju s francoskim zunanjim ministrom Dominiqueom de Villepinom v Jeruzalemu ocenil, da je Bush v govoru "predložil pozitivne smernice za dosego sporazuma s Palestinci".
Izraelci prevzeli nadzor na Zahodnem bregu
Potem ko je ameriški predsednik Bush v svojem govoru palestinskega voditelja Arafata odpisal kot sodelujočega v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, so izraelski tanki davi vdrli v Hebron na Zahodnem bregu. S tem je prevzela nadzor nad vsemi večjimi palestinskimi avtonomnimi mesti na Zahodnem bregu, le še nad Jerihom ne in tako zaprla izhod več kot pol milijonu Palestincev.
V napadu je številna izraelska vojska zasedla sedež palestinske policije v mestu in pri tem ubila štiri palestinske policiste, dva pa ranila. Po palestinskih navedbah se je izraelski vojski predalo 150 pripadnikov palestinskih varnostnih sil. Izraelska vojska je s tanki obkolila sedež policije in začela streljati. Policisti so na streljanje odgovorili, nato pa so izraelske sile vstopile v stavbo, preiskale vse prostore in Palestince pozvale k predaji. Vojska je v mestu s 120.000 prebivalci razglasila tudi policijsko uro.
Na kontrolni točki Eres med Izraelom in območjem Gaze pa so po poročanju izraelskega radia zjutraj ustrelili enega Palestinca, potem ko je na vojake vrgel granato. V napadu je bil ranjen tudi izraelski vojak.
