Pojasnil je še, da se bodo ZDA pred končnimi odločitvami posvetovale z zaveznicami, in dodal, da resno misli z vsem, kar je doslej izjavil v zvezi z osjo zla. "Bagdad teroristom ponuja zatočišče in pridobiva orožje za množično uničevanje, zato ga štejem v os zla," je še dodal Bush.
Ameriški podpredsednik Dick Cheney pa je v Jeruzalemu ponovil, da Washington doslej še ni sprejel odločitve o morebitnem napadu na Irak. Na novinarski konferenci je Cheney ponovil, da so ZDA zaskrbljene zaradi iraških načrtov glede orožja z množično uničevanje, in napovedal nadaljnja poglobljena posvetovanja o tem, kako se najučinkoviteje spopasti s tem problemom.
Iraški minister za nafto Amer Rašid je zavrnil trditve o povezavi med Bagdadom in mednarodnim terorizmom. Na novinarski konferenci v Moskvi je za tiskovno agencijo Itar-Tass povedal, da je stališče iraške vlade jasno. Ameriška administracija si je zelo prizadevala, da bi našla kakršnokoli povezavo med Irakom in mednarodnimi terorističnimi organizacijami, vendar pa z vso svojo sovražnostjo do Iraka ni mogla utemeljiti obtožb, je dejal Rashid.
Rezultati ankete, objavljene v britanskem časniku The Guardian, so pokazali, da polovica Britancev ne odobrava britanske podpore ameriški vojaški akciji proti Iraku. Tako se je 51 odstotkov vprašanih izreklo proti britanski podpori, 35 odstotkov se jih z odločitvijo britanske vlade strinja, ostali pa so neopredeljeni.
Rusija nasprotuje napadu na Irak
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je dejal, da ni dokazov, da iraški voditelj Sadam Husein kopiči orožje za množično uničevanje in da Rusija še naprej nasprotuje vsakršni vojaški akciji proti Iraku. Kot je po srečanju z britanskim kolegom Jackom Strawom v Londonu menil Ivanov, morebitna vojaška akcija proti Iraku ne bi smela zaobiti Združenih narodov.
"Menimo, da je potrebno imeti konsistenten načrt, s katerim bi zagotovili, da bo Irak uresničeval resolucije Varnostnega sveta ZN, s čimer bi prepričal mednarodno skupnost, da nima orožja za množično uničevanje," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP izjavil ruski zunanji minister.
Rusija po besedah Ivanova nasprotuje napadu na neko državo, naj bo to Irak ali katerakoli druga država, brez odobritve Varnostnega sveta ZN. "Nimamo nobenega dokaza, ki bi podprl trditev, da Irak ima ali bi lahko imel orožje za množično uničevanje ali jedrsko orožje. Nihče nam ni nikdar predložil teh dokazov," je izjavil Ivanov.
Ivanov in Straw sta ob Iraku govorila tudi o razmerah v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, o napetostih med Indijo in Pakistanom ter o odnosih med Rusijo in Evropsko unijo ter zvezo NATO.
Napadu nasprotuje tudi Turčija
Turški premier Bulent Ecevit je po pogovorih z ameriškim podpredsednikom Dickom Cheneyjem v Ankari izjavil, da ZDA v bližnji prihodnosti ne načrtujejo napada na Iraka. "Odločitev glede ameriškega napada še ni bila sprejeta. Cheney je izrecno pooudaril, da v bližnji prihodnosti ne bo vojaške operacije proti Iraku," je poudaril turški premier.
ZDA so namreč zagrozile Iraku z vojaško operacijo, s katero naj bi strmoglavili režim Sadana Huseina, če bi iraške oblasti zavrnile vrnitev mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov za nadzor orožja. Ecevit je pozval Irak, naj ravna v skladu z resolucijami ZN in odobri vrnitev mednarodnih inšpektorjev. Dejal je še, da je o tem pisal tudi iraškemu predsedniku Sadamu.
Turčija, edina muslimanska država članica zveze NATO, nasprotuje napadu na Irak, predvsem zaradi posledic, ki bi jih takšna akcija imela na turško gospodarstvo in razmere v regiji.
Cheney pa je z obiskom v Turčiji končal turnejo po 12 državah, med njimi devetih arabskih, med katero je preučil njihovo podporo morebitnemu napadu na Irak.
