Medtem ko demokratska nacionalna konvencija konec julija v Bostonu senatorju Johnu Kerryju ni prinesla tradicionalnega pokonvencijskega skoka v anketah javnega mnenja, pa je republikanski predsedniški kandidat George Bush po konvenciji v New Yorku prešel v zanesljivo vodstvo v večini anket.
Anketa revije Newsweek kaže, da bi za "zanesljivega, trdnega, neomajnega in odločnega borca proti terorizmu" Busha sedaj volilo 54 odstotkov volivcev, za Kerryja, ki se otepa nizkih političnih napadov vietnamskih veteranov v službi Busheve kampanje, pa le še 43 odstotkov. Republikanska konvencija v New Yorku je večino ameriških volivcev prepričala, da na svetu ni nič pomembnejšega kot vojna proti terorizmu, ameriški srednji razred pa v tem trenutku še ne čuti dovolj negativnih posledic Busheve notranje politike, da bi bil pripravljen tvegati z novim človekom v Beli hiši.
Američani zadovoljni z zunanjo politiko
Zunanja politika je za povprečnega ameriškega volivca povsem ustrezna, saj so mu republikanci v New Yorku uspešno vcepili dejstvo, da po 11. septembru 2001 na ameriških tleh več ni bilo terorističnega napada, kar pomeni, da geslo, da se vojskujejo na tujem v Iraku zato, da se jim ne bo treba doma, drži. Ne glede na to, da je dokazov za to, da Irak v resnici ni predstavljal grožnje ZDA več kot dovolj.
Bushu gre na roko tudi Kerryjevo nerodno premetavanje v zavetrju Bushevega "mačizma", saj je pred tedni izrekel, da bi še vedno podprl vojno v Iraku, četudi bi vedel to, kar ve danes. S takšnimi izjavami bo le stežka ohranil naklonjenost volivcev, ki razmišljajo o izbiri druge poti, za tiste, ki jih sedanje stanje ne moti, pa ni nobene potrebe za zamenjavo Busha.
Demokrati optimisti
Demokratski politiki so sicer prepričani, da se bo anketni veter spet obrnil kot že tolikokrat v tem letu in da bo Kerryju uspelo zmanjšati zaostanek. Busheva prednost naj bi bila le posledica grdih in neupravičenih napadov na Kerryja, ko pa se bo dim razkadil, pa naj bi volivci uvideli zmoto in podprli demokrata.
V tem trenutku se to zdijo pobožne želje, čeprav je Kerryjeva politična zgodovina zaznamovana z zaostanki in nato tik pred zdajci nenadnem prodoru na vrh. Glede na to, da iraška polomija ameriških televizij več ne zanima, ima Kerry morda zadnjo možnost za prodor v času televizijskih debat z Bushem, ki jih je Zvezna komisija za debate že določila. Vendar pa Kerryju Bushevi ljudje tudi pri tem uspešno parajo živce, saj je sam predlagane datume in kraje treh debat že sprejel, Busheva kampanja pa pravi, da se jih sicer ne boji, vendar pa se bo o tem odločala kasneje.