Gostitelj srečanja sedmih najbolj razvitih držav in Rusije je ameriški predsednik George Bush, glavni temi tokratnega vrha, ki poteka na močno zastraženem otoku, daleč od teroristov, protestnikov in večine novinarjev, sta Irak in Bližnji vzhod. Uvodni dan srečanja je minil v vsesplošnem zadovoljstvu ob sprejemu nove iraške resolucije ZN.
Po uradnem kosilu predsednikov ZDA, Afganistana, Bahrajna, Jordanije, Tunizije, Turčije in Jemena, je prvič na svetovni oder stopil tudi novi iraški predsednik Gazi al-Javar, ki se je predstavil še ostalim članicam G-8. Iraška vojna je nekdanja tesna zaveznika, ZDA in Irak, globoko razcepila, vendar pa Bush upa, da se bo nova vlada sedaj osredotočila na prihodnost, v kateri ji bodo na pomoč priskočila tudi mednarodna skupnost. S sprejemom resolucije v ZN se bo 30. junija okupacija formalno končala, s čimer je "mednarodna skupnost pokazala, da stoji Iračanom ob strani," je prepričan Bush. Njegovim besedam je pritegnil tudi Bushev največji zaveznik, britanski premier Blair, ki je izrazil upanje, da se bodo razkoli med državami lahko končno pokopali v preteklost.
Razlike med zavezniki še obstajajo
Bush je po srečanju z britanskim premierjem Tonyjem Blairom ob robu zasedanja dejal, da ima v mislih večjo vlogo Nata pri povojni stabilizaciji Iraka. Bush sicer ni šel v podrobnosti, vendar pa je njegova želja, da izkoristi novonastalo dobro voljo, logična posledica torkovega soglasnega sprejetja resolucije VS ZN. Ameriška administracija si želi predvsem, da bi Nato prevzel vsaj glavno vlogo pri urjenju iraških varnostnih sil. Francija in Nemčija sta že sporočili, da v Irak svojih vojakov ne bosta pošiljali ne glede na novo resolucijo.
Voditelji držav G-8 pozdravili novo resolucijo
Pred uradnim odprtjem vrha se je predsednik Bush bilateralno srečal s kanadskim premierjem Paulom Martinom, nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, japonskim premierjem Džuničirom Koizumijem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po srečanju z ruskim kolegom je Bush dejal, da je potrditev resolucije v VS velika zmaga iraškega ljudstva, Putinu, ki je resolucijo označil za velik korak naprej, pa se je zahvalil za vso pomoč.
Nemški kancler Gerhard Schröder je že pred sprejemom resolucije dejal, da ta predstavlja dober temelj za utrditev stabilnosti v Iraku in v regiji. Z vsakim od njih je obravnaval tudi bilateralne teme, v glavnem pa lobiral za podporo ameriški pobudi za demokratizacijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki bi naj bila logično nadaljevanje vojne v Iraku. Podrobnosti o Bushevi prepričljivosti še niso znane, vendar pa je jasno, da večina udeležencev vrha, med katerimi so tudi nekatere arabske države meni, da je glavna ovira napredku spor med Izraelci in Palestinci.
Voditelji ZDA, Rusije, Japonske, Nemčije, Francije, Kanade, Velike Britanije in Italije pa so že v torek dosegli dogovor o štirih humanitarnih vprašanjih. Namestnik ameriške svetovalke za nacionalno varnost Jim Wilkinson je novinarjem v dejal, da je bil dosežen dogovor o boju proti lakoti na afriškem rogu, otroški paralizi, boju proti revščini in pospešenem iskanju cepiva proti virusu aidsa.
