Na skupni novinarski konferenci po srečanju s španskim premierom, pomembnim ameriškim zaveznikom, je Bush še dejal, da bo "ob tem, ko ga gleda ves svet, VS ZN pokazal, ali misli resno, kar reče". Aznar, ki je zaradi podpore Bushevi politiki doma izpostavljen hudim kritikam, je ameriškemu predsedniku izrazil solidarnost. "Skupaj smo se pripravljeni boriti proti orožju za množično uničevanje in terorizmu," je dejal.
ZDA bodo, po poročanju ameriškega tiska, ZN dale po vložitvi novega osnutka resolucije v VS ZN članicam tri tedne časa za sprejetje resolucije. Besedilo resolucije bo precej kratko. V njem naj bi Bagdadu očitali, da je "občutno kršil" dosedanjih 17 resolucij ZN, ki so od njega zahtevale razorožitev, in da ni izkoristil niti zadnje priložnosti, ki mu jo je ponudila resolucija 1441. Po Bushevih besedah tudi morebitna privolitev Bagdada v uničenje prepovedanih raket, kar je zahteval vodja inšpektorjev ZN Hans Blix, ne zadostovala. To bi bil le "vrh ledene gore" glede tega, kaj vse bi moral Irak storiti za oborožitev, je menil.
ZN: Irak mora predati rakete
Vodja inšpektorjev v Iraku Hans Blix je sicer od iraških oblasti zahteval, da najpozneje v tednu dni začnejo uničevati prepovedane rakete al-samud 2. Inšpektorji in neodvisni strokovnjaki so namreč pred kratkim ugotovili, da rakete al-samud 2 za 30 kilometrov presegajo dovoljeni 150-kilometrski domet, ki ga je leta 1991 določila resolucija Varnostnega sveta ZN. Inšpektorji so se sicer danes srečali z direktorjem tovarne Ibn al Haitem na obrobju Bagdada, ki je domnevno vpletena v proizvodnjo raket al-samud 2. Direktor je inšpektorje, ki so nekatere rakete označili, prosil, naj Iraku pustijo obdržati orožje, da se bo lahko v morebitni vojni branil.
Medtem so ameriške in britanske sile v Perzijskem zalivu v polni pripravljenosti in čakajo le še na odločitev ameriškega predsednika Busha o napadu na Irak. V Perzijskem zalivu je trenutno nameščenih že 210 tisoč ameriških vojakov, od tega je 98 tisoč vojakov nameščenih v Kuvajtu, v številko pa so všteti tudi ameriški vojaki, nameščeni v Afganistanu. Teh je okoli 10 tisoč in naj jih ne bi uporabili v morebitnem napadu na Irak, medtem ko so vsi ostali na razpolago za ta namen.
Turčija in ZDA še brez dogovora
Ankara in Washington nadaljujeta prizadevanja za dogovor o namestitvi ameriških sil v Turčiji za morebitni napad na sever Iraka iz Turčije in o ameriški finančni pomoči Turčiji kot odškodnini v primeru vojne v Iraku. Strani naj bi že dosegli širši finančni dogovor, ki se vrti okoli 15 milijard dolarjev donacij in posojil, je dejal predstavnik turških oblasti, vendar dodal, da končni sporazum še ni dosežen.
Ameriški veleposlanik v Ankari Robert Pearson je dejal, da pogovori potekajo v "dobrem ozračju, kar je med tako tesnimi zaveznicami pričakovano". Dodal je še, da so bili pogovori pozitivni, čeprav podrobnosti ni želel razkriti. Vodja turške vladajoče stranke Recep Tayyip Erdogan pa je danes dejal, da ZDA še niso pritrdilno odgovorile na turške predloge. "Ko bomo od Washingtona dobili pozitiven odgovor, bo Turčija naredila tisto, kar je njena odgovornost," je zatrdil Erdogan.
