Bush je v govoru, ki je bil na sporedu le dan po odmevnih demokratskih strankarskih zborovanjih za izbiro predsedniškega kandidata v Iowi, poudarjal dosežke njegove administracije v preteklem letu, za naprej pa je predlagal nekaj novih pobud, večinoma domačih. Govor je trajal 54 minut, pred televizijskimi ekrani naj bi ga spremljalo 60 milijonov ljudi. Statistiki so poleg tega zabeležili, da so ga vmes 71-krat prekinili z aplavzom, v glavnem z republikanske strani.
Bush je govor začel z ugotovitvijo, da poteka po svetu vojna proti terorizmu, ki jo vodi na stotisoče ameriških vojakov, ki v njej zmagujejo. Dejal je, da ameriško gospodarstvo zanesljivo raste zaradi davčnih olajšav, nato pa Američane postavil pred izbiro, ali bodo šli z njim naprej v lepšo prihodnost, ali pa se bodo odločili za pot nazaj. Z besedami, da je položaj države trden, je spomnil, da v dveh letih na ameriških tleh ni bilo terorističnega napada ter izrazil podporo spornemu patriotskemu zakonu, sprejetem po 11. septembru 2001, ki po mnenju kritikov pregloboko posega v državljanske pravice.
Največ časa pri zunanji politiki je Bush porabil za potrjevanje pravilnosti svoje odločitve za napad na Irak ter zagotovil, da tudi tam zmagujejo v vojni proti terorizmu. Bush je v seriji ugovorov svojim kritikov zatrdil, da Američani v Iraku niso sami in je celo poimensko naštel del držav, ki imajo tam svoje vojake. Zatrdil je, da se proti terorizmu ne da boriti s policijo, ampak z vojsko, in da je svet brez nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina boljši in varnejši.
Ne glede na potrebo po sodelovanju pa Amerika, po Bushevih besedah ne bo nikoli prosila za dovoljenje, da se zaščiti, kar je letelo na Nemčijo, Francijo, Rusijo in druge nasprotnike vojne proti Iraku. Za pomiritev zaskrbljenega sveta, pa je Bush zatrdil, da Amerika nima želje graditi imperijev, ampak si želi demokratičnega miru in bo vodila svet v svobodo.
Vsakoletni govor ameriškega predsednika o položaju v državi je predvsem ceremonialni dogodek, namenjen predsednikovi potrditvi pred Američani, pri čemer naj bi kongresniki obeh glavnih strank pozabili na medsebojne razprtije in ploskali ameriški veličini, ki jo pooseblja predsednik.
Bush je posebej pozdravil predsednika začasne iraške vlade, ki je slavnostni govor spremljal v družbi prve dame, po pričakovanju pa je zagovarjal upravičenost vojne: "Devet mesecev intenzivnih pogajanj, vključujoč ZDA in Veliko Britanijo je v primeru Libije prineslo rezultat, 12 let diplomacije z Irakom pa ne. En razlog je jasen: za učinkovito diplomacijo mora biti vse izrečeno verodostojno. Zdaj ne more nihče dvomiti v besedo Amerike!"
Večino časa je posvetil zunanjepolitičnim zmagam, niti z besedo pa ni omenil ambicioznega vesoljskega programa, ki se večini Američanov zdi predrag, demokrati pa so v znak neodobravanja zmajevali z glavami tudi, ko se je lotil inventure notranje politike.
Letos so demokrati tako zaradi predvolilne kampanje Bushu ploskali s precej manj navdušenja, pri delu besedila s katerim se niso strinjali oziroma so menili, da predsednik ni iskren, pa so sedeli na rokah. Demokratski senatorji so Bushu pred govorom zadali tudi simbolični udarec z blokado potrditve začasnega zakona o financiranju dela vseh vladnih organov razen vojske.
Demokrati kritizirajo Bushev govor
Politiki ameriške demokratske stranke so se ostro odzvali na govor predsednika Georgea Busha o položaju v državi, rekoč, da skriva pravo resnico o 155 milijardah dolarjev porabljenih za nepotrebno vojno, ki je ZDA sprla z zavezniki in povzroča žrtve med Američani, o 2,5 milijona izgubljenih delovnih mest in imigracijskih reformah, ki so v resnici past za imigrante. Vodja demokratske manjšine v senatu Tom Daschle je dejal, da je govor privlačen za Busheve bogate donatorje, vendar porazen za navadne Američane. Nekaj podobnega je dejal tudi predsedniški kandidat Howard Dean, upokojeni general Wesley Clark pa je menil, da gre za prodajanje megle.
Kandidat Joe Lieberman je dejal, da skuša Bush zakriti svojo neodgovorno, desničarsko politiko in se pred volitvami prikazati kot sočutni konservativec. Kandidat John Kerry pa je dejal, da Bushu še vedno ni jasno, kaj se dogaja po domovih navadnih Američanov, ki že tri leta iščejo službe, Bush pa naj bi tri leta mirno spal, ko je Amerika izgubila največ delovnih mest od časa velike gospodarske krize pred skoraj 100 leti.
Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je kritizirala Bushevo unilateralno zunanjo politiko, guverner Nove Mehike Bill Richardson pa je v španščini napadel Bushev predlog refom imigracijske zakonodaje. Ta naj bi nezakonite imigrante ujel v past registracije, s čimer se bodo izpostavili izgonu, po drugi strani pa jim z ničimer ne zagotavlja, da bodo lahko v miru opravljali dela, ki jih Američani nočejo.
S pozitivno zastavljeno agendo je dal Bush mlajši vsem, predvsem pa demokratom vedeti, da njegovo delo še ni končano in da si novembra zasluži ponovno izvolitev. Glede na trenutno popularnost ga bo prav gotovo težko premagati.
