Bush je v govoru ameriškim županom v Beli hiši dejal, da Ameriko še vedno ogrožajo napadi zlobnih ljudi, ki še niso odnehali. Ameriški predsednik je zato predlagal, da bi lokalne skupnosti v proračun za prihodnje leto dobile 3,5 milijarde dolarjev za pomoč policiji, gasilcem in zdravstvenim službam, ki se bodo morali odzvati na morebitne teroristične napade. Lokalne skupnosti bi tudi dobile precej proste roke pri porabi tega denarja.
Preostali del denarja naj bi porabili za zavarovanje meja, obrambo pred biološkimi napadi, izboljšanje varnosti v transportu in izboljšanje obveščevalnih dejavnosti. Ameriški predsednik je že v sredo zaprosil za povečanje obrambnega proračuna v fiskalnem letu 2003 za 48 milijard dolarjev, ob dodatnih sredstvih za varnost pa postaja jasno, da bodo druga ministrstva morala dobiti manj denarja. Med žrtvami naj bi bilo kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za trgovino, ministrstvo za delo in notranje ministrstvo, ki v ZDA nima nobene zveze z varnostjo ali policijo, ampak se ukvarja predvsem z okoljem in infrastrukturo.
Ameriški taliban pred sodniki
Ameriškega talibana Johna Walkerja Lindha so v četrtek prvič privedli pred ameriško zvezno sodišče v Alexandriji, kjer se bo zagovarjal zaradi obtožbe, da je sodeloval v zaroti proti ameriškim državljanom v tujini. Sodnik Curtis Sewell je Lindha vprašal, če razume obtožnico, ta pa je odgovoril pritrdilno.
Lindh bo ostal v zaporu najmanj do 6. februarja, ko je predvideno drugo zaslišanje pred sodnikom, ki se bo odločal, ali ga bo po plačilu varščine do sojenja izpustil na prostost, za kar pa obstaja zelo majhna verjetnost.
Lindhov glavni odvetnik James Brosnan je podvomil v trditve zveznih oblasti, da so agenti FBI pred zaslišanjem z ujetnikom ravnali po pravilih. Brosnan je namreč zatrdil, da je Lindh zahteval odvetnika, medtem ko je FBI trdil in še vedno trdi, da naj bi se ujetnik pravici do odvetnika odpovedal. Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je ob tem dejal, da se je Lindh ustno in pisno odpovedal prisotnosti odvetnika na zaslišanju pred agenti FBI, in dodal, da se je Lindh pridružil teroristom, ki so si zadali za cilj ubijanje Američanov.
Lindha so privedli pred sodnika ob strogih varnostnih ukrepih in množici radovednih novinarjev. Na istem sodišču bodo sodili tudi Zahariasu Musaiju, ki je obtožen sodelovanja pri pripravah na teroristične napade na ZDA 11. septembra. Velika medijska pozornost, namenjena ameriškemu talibanu, je razumljiva, saj bodo postopki ameriških oblasti pokazali, ali je teroristom, ki so izvedli napad 11. septembra uspelo omajati trdnost ameriške demokracije.
Lindha so Američani ujeli novembra lani v bližini afganistanskega mesta Mazar i-Šarif, ko so se uprli ujeti pripadniki Al Kaide in talibanov. V uporu je bil ubit tudi pripadnik CIA, ki je tam zasliševal ujetnike.
Lindh se je v mladih letih odločil, da mu je od vseh ver, ki jih ima v ZDA na voljo (okrog 1.200), najbolj všeč islam. Pred dvema letoma se je odpravil študirat vero v Jemen, od tam pa naj bi šel v teroristično taborišče v Pakistan in kasneje v Afganistan. Preiskovalcev FBI naj bi dejal, da je vedel, da je napade 11. septembra naročil Osama bin Laden, ki naj bi ga tudi osebno spoznal.
Starša Johna Walkerja Lindha ameriškim medijem razlagata, da njun 20-letni sin ni hotel nikogar ubiti. Frank Lindh je dejal, da menda sin ljubi Ameriko in da je povsem nedolžen, mati Marilyn Walker pa ima sina rada tako kot vsaka mati. Ameriške oblasti imajo o njem drugačno mnenje. Obtožujejo ga sodelovanja v zaroti proti Američanom, podpore teroristični organizaciji Harakat ul Mudžahedin v Kašmirju, podpore Al Kaidi Osame bin Ladna in sodelovanja s talibani ter osebami, čigar premoženje in interese so zakonito blokirali v vojni proti terorizmu.