Kot je dejal, grožnje ne predstavljajo le teroristi, ampak tudi države z nasilno preteklostjo, ki razvijajo orožje za množično uničevanje. Po Bushevem mnenju je treba izkoristiti trenutek in vztrajati, ker če ne bodo vztrajne ZDA, ne bo tudi nihče drug.
Nekateri analitiki sicer domnevajo, da Bush ni govoril na pamet in verjetno niti ne namerava napasti Iraka, saj lahko že same grožnje pripeljejo do sprememb. Irak je že zaprosil ZN za pogajanja o vrnitvi mednarodnih inšpektorjev, pritisk pa lahko pripelje do napredka glede zastoja v Varnostnem svetu ZN. Rusija in ZDA se že leto dni prepirata o spremembi sankcijskega režima do Iraka, pri čemer Moskva nasprotuje ameriški zamisli o sprejetju "pametnih sankcij", ki bi bile usmerjene proti režimu, ne pa toliko proti navadnim Iračanom. Bush lahko tako ubije dve muhi na en mah - dobi nazaj inšpektorje in obenem spremembo sankcij, ki lahko ostanejo v veljavi do konca režima Sadama Huseina, saj naj bi bile usmerjene samo proti režimu.
Vodja senatne večine, demokrat Tom Daschle, pa je sinoči na programu javne televizije PBS podal prvo, sicer malce zadržano kritiko Busheve zunanje politike po 11. septembru. Takoj po Bushevem govoru o položaju v državi se je tudi Daschle strinjal z oznako "osi zla" za trojico držav, tokrat pa previdno opozoril pred podžigajočo retoriko. Daschle meni, da so imele Busheve izjave posledice po vsem svetu. Sicer se strinja s tem, da omenjene države predstavljajo grožnjo ZDA, vendar je treba po njegovem mnenju k problemu pristopiti skupaj z zavezniki, ne pa na svojo pest. Daschle tudi glede Iraka ni prepričan, ali je pravi čas za napad. Zdi se mu, da še ni dovolj dokazov, da ima Irak orožje za množično uničevanje.