Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je spet poudaril, da je sedaj mednarodna konferenca za Bližnji vzhod, ki bi jo skupaj pripravili EU, ZDA, Rusija in ZN, "nujna bolj kot kadarkoli prej". Dodal je še, da EU z ZDA na Bližnjem vzhodu "deli isti cilj: dve državi, ki živita skupaj v miru in varnosti". "Strinjamo se z dvema temeljnima pogojema za dosego tega cilja, in sicer končanje terorizma in končanje izraelske okupacije," je pojasnil Solana.
Evropska komisija je ocenila, da morajo sedaj Palestinci "določiti svoje predstavnike na najvišji ravni", je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattna. Patten se v celoti strinja z visokim predstavnikom Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, da je mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu sedaj še bolj pomembna kot kadarkoli prej. Špansko predsedstvo uniji je z zadovoljstvom sprejelo Bushev govor, ki po njihovem mnenju pomeni korak naprej v prizadevanjih ZDA za rešitev spora na Bližnjem vzhodu.
Tudi britanska vlada je pozdravil govor, ki po njeni oceni izraža prizadevanja ameriške administracije, zadržana pa je do posrednega poziva Arafatu k odhodu iz palestinskega vodstva. Čeprav je Arafat Palestince (pa tudi ZDA in Veliko Britanijo) razočaral, da pa je palestinsko ljudstvo tisto, ki bo izbiralo svojega vodjo. Britanski časnik Financial Times pa je kritiziral ameriškega predsednika, ker v govoru ni omenil morebitne mednarodne mirovne konference.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Moskva podpira "določene vidike" Bushevega govora o Bližnjem vzhodu, predvsem o tistih, ki zadevajo palestinskega voditelja Jaserja Arafata, pa želijo "pojasnila". V Moskvi pozitivno sprejemajo tudi zamisel o oblikovanju palestinske države in reformi palestinske uprave. Vendar pa bi bilo nujno pojasniti tisti del Bushevega govora, ki se nanaša na zamenjavo palestinskih oblasti. Ruski predsednik Vladimir Putin se je že pred Bushevim govorom v ponedeljek izrekel proti odstavitvi Arafata s čela palestinski oblasti.
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je ocenila, da je Bushev poziv k zamenjavi palestinskega vodstva nesprejemljiv. Ta zahteva "ni sprejemljiva niti z vidika mednarodnega prava niti ni pametna s političnega vidika," je TT povedala Lindhova. "Palestinci sami izbirajo svoje voditelje in nisem prepričana, da bi postavljanje takih pogojev lahko bilo v prid reformnim silam v palestinskih oblasteh," je dejala. Kljub temu pa je kot pozitivno ocenila, da so ZDA javno razglasile človekoljubno, gospodarsko in politično podporo Palestincem in palestinski državi.
Tudi na italijanskem zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da posredna zahteva ZDA, da mora Arafat zapustiti svoj položaj, lahko pomeni "veliko tveganje", saj grozi enotnosti mednarodne skupnosti. "Bushev govor bi lahko ogrozil četverico, ki jo tvorijo ZDA, EU, Rusija in ZN, in ki poskuša najti rešitev bližnjevzhodne krize," je dejal državni podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je pozdravil opredelitev ZDA. Nemška vlada pozdravlja tudi "prvo objavljeno vizijo, v okviru katere ima palestinska država popolno podporo ZDA, vendar le v primeru hitrih reform palestinskih oblasti", je še zapisal Fischer. Tudi Fischer se je izrekel za čimprejšnji sklic bližnjevzhodne konference.
Francoska vlada je izrazila splošno strinjanje z Bushevim govorom o Bližnjem vzhodu, obenem pa ostala zadržana glede predloga o zamenjavi palestinskih oblasti. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin, ki se mudi na obisku v Izraelu, je bil kritičen do Bushevega bastopa. ZDA namreč po njegovem mnenju ne morejo biti edini posrednik na Bližnjem vzhodu, Bush pa je z govorom "blokiral diplomatski prostor za mirovni proces". Villepin je sicer že prispel v Ramalo, kjer se bo predvidoma srečal z Arafatom.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan pa je že v ponedeljek zvečer pozdravil Bushev govor. Z Bushem se strinja, da bi pogajanja morala voditi do vzpostavitve "za obstoj sposobne in verodostojne države Palestine" in do večje varnosti za Izrael. Annan ni komentiral Busheve zahteve po zamenjavi palestinskega vodstva, je pa Izraelce in Palestince pozval, naj pokažejo pogum in politično voljo, da bi v naslednjih treh letih s pogajanji razrešili spor, ki je nastal po izraelski zasedbi palestinskih ozemelj leta 1967. Rezultat bosta dve sosedni državi, ki bosta živeli v miru in varnosti, je dodal.
Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je pred začetkom ministrskega srečanja Organizacije islamske konference v sudanskem Kartumu menil, da je Bushev govor imel "nekaj pozitivnih točk", a dodal, da bi Arabci morali skupaj vztrajati pri vzpostavitvi palestinske države. "To je zelo pomemben govor ameriškega predsednika, ki mu je potrebno posvetiti vso pozornost, saj smo v zelo kritičnem trenutku," je poudaril.
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je ocenil, da je bil govor "popolnoma uravnotežen", vendar pa bi po njegovem mnenju nekatere točke "morale biti razjasnjene." "Počakali bomo na obisk ameriškega državnega sekretarja Colina Powella v regiji, da bomo videli, kako je Busheva stališča možno uresničiti," je dejal Mubarak. Tudi Jordanija je pozdravila Bushev govor in obenem izrazila pripravljenost, da z Washingtonom sodeluje pri reševanju izraelsko-arabskega spora. V sporočilu so še poudarili, da morajo reforme na palestinskih ozemljih izvesti Palestinci sami.
Kitajska je pozdravila prizadevanja Busha, da bi pospešil mirovni proces na Bližnjem vzhodu, obenem pa je izrazila podporo palestinskim oblastem pod Arafatovim vodstvom. "Kitajska upa in verjame, da bo Palestina hitro začela prenovo, obenem pa tudi želi, da bi nova vlada pod vodstvom Arafata lahko delovala bolj učinkovito," so sporočili Kitajci.
Neimenovani predstavnik ameriškega State Departmenta pa je sporočil, da ZDA pričakujejo odzive na Bushev govor o Bližnjem vzhodu, preden se bodo odločile, ali v regijo pošljejo državnega sekretarja Colina Powella in pripravijo mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu.
