Le nekaj ur pred iztekom ultimata ZDA so oborožene iraške milice in enote policije v sredo zvečer po lokalnem času okrepile nadzorne položaje v središču Bagdada, novinarji v mestu pa poročajo, da so ulice večinoma prazne. Večina trgovin je danes ostala zaprtih oziroma so jih lastniki izpraznili. Vojna proti Iraku se bo začela "kmalu po uri", ki jo je v torek z 48-urnim ultimatom določil ameriški predsednik George Bush, je ocenil Haidar Ahmed, tiskovni predstavnik iraške opozicije s sedežem v Londonu.
Po navedbah arabske televizije Al Džazira so ameriški vojaki prodrli na demilitarizirano območje ob meji z Irakom, kar je predstavnik ameriške vojske sicer zanikal. Pred tem je poveljnik ameriške tretje pehotne divizije, general Buford Blount, odredil, da se 20.000 mož in 10.000 tankov, oklepnikov in tovornjakov namesti ob meji z Irakom. Prav tako so v zadnjih nekaj urah ameriška in britanska letala bombardirala iraške položaje na območjih prepovedi letenja na severu in jugu Iraka.
Po navedbah poveljstva ameriške vojske bodo vremenske razmere ključne pri izbiri trenutka napada. Peščeni viharji namreč trenutno ovirajo kopenske sile, saj omogočajo prašnim delcem vdor v občutljive elektronske aparate, njihova prednost pa je, da ovirajo iraške sile pri opazovanju nasprotnika in vplivajo na znižanje visokih temperatur zraka. Iz ameriških vladnih krogov prihajajo vesti, da se bo napad začel z obsežnim bombardiranjem z okrog 3000 satelitsko vodenimi raketami in bombami. Pri napadih iz zraka peščeni viharji omejujejo natančnost pilotov, medtem ko bistveno ne vplivajo na delovanje satelitsko vodenih raket.
Irak: "Prelili bomo kri za Sadama"
Iraški parlament je na kriznem zasedanju zavrnil ameriški ultimat. »Irak ni država, ki bi sledila ukazom ameriške vlade,« je dejal predsednik parlamenta Sadun Hamadi. Med aplavzom so nekateri poslanci svarili pred nepričakovanimi povračilnimi udarci, če bodo ZDA uresničile svojo grožnjo Iraku. »Vsi skupaj podpiramo našega voditelja in smo pripravljeni braniti našo državo,« je dejal Hamadi. Parlamentarci so med sejo skandirali in vzklikali Huseinu. »Prelili bomo našo kri in žrtvovali dušo za našega Sadama,« so vzklikali poslanci. Nekateri med njimi so predlagali, naj izženejo ameriškega predsednika Busha. - Iraški minister za informiranje Mohamed Said al-Sabaf pa je danes izjavil, da ameriški predstavniki svoje vojake pošiljajo "v gotovo smrt v Irak". "Zato jih opozarjamo, naj bodo previdni," je dejal iraški predstavnik.
Savdska Arabija ponuja zatočišče Huseinu
Nekaj ur pred iztekom ameriškega ultimata je Savdska Arabija prvič uradno predlagala iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu, naj zapusti Irak, če želi preprečiti napad. »Skupaj z drugimi državami si zelo prizadevamo, da bi preprečili uničujočo vojno, zato smo predlagali zatočišče za Sadama in njegovo družino na varnem kraju,« so potrdili v savdskih diplomatskih krogih.
Avstralska vlada pričakuje, da se bo vojna v Iraku začela po izteku ameriškega ultimata, to je v četrtek o 2. uri zjutraj. Avstralija bo sicer vojaško podprla pri posredovanju v Iraku. Ameriški predsednik Bush je postavil 48-urni rok, v katerem naj bi iraški predsednik Husein zapustil državo. Če bi se to zgodilo, bi ZDA same izbrale trenutek, ko bi ameriške enote vstopile v Irak.
Odprtje zračnega prostora pogoj za vstop turške vojske v Irak
O odprtju turškega zračnega prostora sta se dogovorili ameriška in turška vlada na ponovno zaprosilo ZDA. Turški parlament naj bi o odprtju severne fronte in namestitvi več deset tisoč vojakov na predlog vlade odločal še danes. Pred tem je ameriška vlada obvestila Turčijo, da ji ZDA ne bodo omogočile vstopa v kurdski del Iraka, če Turčija ne bo dovolila namestitve ameriških enot.
»Če bodo sledile še dodatne prošnje, jih bomo preučili, trenutno pa gre za odločitev o odprtju zračnega prostora za letalske prelete,« je povedal predstavnik turške vlade Cemil Cicek. Turški parlament je pred dvema tednoma že zavrnil zaprosilo ameriške vlade.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je dejal, da so ZDA zaprosile vsaj za odprtje zračnega prostora, pri čemer ni izključil možnosti finančne odškodnine. ZDA so ponudile posojilna jamstva v višini 30 milijard dolarjev, če bi Turčija omogočila namestitev ameriških enot. V zameno bi ZDA dovolile vstop turške vojske v severni Irak, kjer živijo iraški Kurdi.
Izrael v stanju pripravljenosti
Zaradi napovedane vojne proti Iraku so v Izraelu povečali stopnjo nevarnosti. Zračni prostor ves čas nadzorujejo vojaška letala, pri čemer je vojska napovedala, da bodo napadli vsako letalo, ki bo priletelo iz smeri Iraka. Izraelska civilna zaščita je od vseh bolnišnic zahtevala, naj pripravijo zaklonišča za vse bolnike. Prebivalstvo so pozvali, naj se pripravijo na možnost napada. Izraelski premier Ariel Šaron je na zasedanju vlade tudi izrazil "globoko občudovanje" ZDA in njihovega predsednika Georgea Busha, "ki se bori proti terorizmu".
V koaliciji zaveznic že 33 držav
Pri napadu na Irak se bodo ZDA oprle na koalicijo držav zaveznic. Poleg Velike Britanije in Avstralije sodijo v to koalicijo tudi manj pomembne države kot Etiopija, Uzbekistan in Azerbejdžan. Sicer pa je svojo udeležbo v vojni koaliciji napovedalo 33 držav, med njimi Bolgarija, Portugalska, Singapur, Italija, Japonska, Danska, Južna Koreja, Nizozemska, Poljska, Romunija, Afganistan, Albanijo, Kolumbijo, El Salvador, Eritreja, Etiopija, Gruzija, Madžarska in Turčija.
ZDA so sporočile, da imajo poleg teh izrecnih podpornic tudi tiho podporo še najmanj 15-ih držav, ki pa ne želijo biti javno predstavljene.
