Na Luni naj bi po načrtih ameriške administracije do leta 2015 ustanovili stalno raziskovalno bazo in potem do leta 2030 od tam odpotovali na Mars. Bushevi kritiki pravijo, da gre za predvolilno potezo, s katero se hoče volivcem pokazati kot predsednik s pozitivno vizijo. Pri tem pa naj bi se zavedal, da bodo morali stroške na stotine milijard dolarjev nositi njegovi nasledniki, zaradi česar se lahko zgodi, da bo vizija ostala le vizija. Bush je v sredo nastopil s podobo ameriškega astronavta Michaela Foaleja na velikem ekranu v ozadju, ki je v neposrednem prenosu z mednarodne vesoljske postaje poudaril, da se pot Nasa v vesolje sedaj šele začenja.
"Gradili bomo plovila, ki bodo ponesla človeka še dlje v vesolje. Naš prvi cilj je dokončati gradnjo mednarodne vesoljske postaje do leta 2010," je svojo vizijo predstavil George W. Bush. Vmes naj bi že do leta 2008 poslali na Luno robote, ki bodo pripravljali teren za postavitev prve stalne človeške naselbine, ki naj bi bila končana tja do leta 2015. Luna pa bi potem služila, kot odskočna deska za prvo človeško potovanje na Mars, ki naj bi se zgodilo tja do leta 2030. Gravitacija na Luni znaša le šestino tiste na Zemlji, zato naj bi bilo mogoče od tam z manjšimi stroški poslati plovilo proti Marsu. Na Luni bi naj tudi malce rudarili za določenimi snovmi, ki bi jim pomagale pri izdelavi goriva za vesoljsko plovilo. "Izkušnje in znanje, ki jih bomo dobili na Luni, bodo osnova za nadaljnje korake pri raziskovanje vesolja, človeško odpravo na Mars in odkrivanje oddaljenih svetov," je zanosno povedal Bush.
Z ameriškim predsednikom se strinjajo tudi zaposleni v Nasi. Timmy Finn je povedal, da je to, da bi radi bi vedeli, kaj je tam zunaj in kaj vesolje ponuja človeški vrsti, v človeški naravi, Michael Sinders pa je optimist: "Mogoče bomo tam zunaj našli magično zdravilo proti raku ali prehladu, kdo ve?!"
Stroški naj bi v prvih petih letih znašali le milijardo dolarjev več, kot pa znaša sedanji proračun Nasa, saj naj bi z upokojevanjem določenih programov, kot so raketoplani, prihranili dovolj za začetek uresničevanja novih načrtov. Proračun Nasa za leto 2004 znaša 15,5 milijarde dolarjev, vendar še vedno čaka na potrditev v senatu. Program raketoplanov stane na leto štiri milijarde dolarjev, ameriška udeležba pri izgradnji Mednarodne vesoljske postaje pa milijardo letno. Pot na Mars bo po nekaterih ocenah stala več sto milijard dolarjev na leto.
Kritikom, ki tarnajo nad stroški, je Bela hiša pripravila zajeten sveženj dokazov, kaj vse je za napredek znanosti in tehnologije storilo raziskovanje vesolja, od telekomunikacijskih satelitov, do dializnih aparatov in udobnih postelj. Upravitelj Nase Sean O'Keefe je za televizijo NBC dejal, da je Busheva vizija to, kar ustvarja velike nacije in velike cilje. To naj bi bilo tudi to, kar nas dela človeška bitja, namreč, raziskovanje. Nekateri kritiki pa menijo, da bi bilo morda bolje več sredstev nameniti obrambi pred nevarnostmi, ki grozijo planetu Zemlja, kot je na primer segrevanje ozračja, ali pa možnosti, da pride do trka s kakšnim asteroidom, kometom ali podobnim nebesnim telesom. Podobno meni tudi prebivalka Montane Noelle Parker: "Ni prav, da bodo ves ta denar zapravili tam zunaj, ko pa je na Zemlji še veliko problemov, ki jih je treba rešiti!"
EU pozdravlja vesoljske načrte ZDA
Evropska unija je pozdravila načrte ameriškega predsednika Georgea Busha o prihodnjem raziskovanju vesolja, obenem pa je izrazila upanje, da je pobuda odprta za mednarodno sodelovanje. Zadovoljstvo EU je v imenu članic povezave izrazil evropski komisar za raziskave Philippe Busquin, ki je dodal, da ima tudi Evropa ambicije v vesolju. Po njegovih besedah Evropska vesoljska agencija, evropska različica ameriške vesoljske agencije NASA že pripravlja prihodnje cilje na področju raziskovanja vesolja.
"Eno je jasno: Evropa bi bila trden, verodostojen in spoštovan partner," je menil Busquin, ki je prepričan, da je raziskovanje vesolja področje, ki terja tesno mednarodno sodelovanje na področju raziskav. Pri tem je izpostavil dosedanje sodelovanje pri projektih, kot je denimo satelitsko-navigacijski sistema Galileo, ki ga razvija EU, pri njem pa že sodeluje Kitajska, medtem ko pogovori o udeležbi ZDA še potekajo.
Rusija za oživitev programov raziskovanja Lune in Marsa
Rusija razmišlja o oživitvi programov raziskovanja Lune in Marsa. Tako naj bi do konca leta pripravila načrt o razvoju vesoljskih programov do leta 2015, na podlagi katerih bi na oba planeta poslali tudi več znanstvenih odprav, je danes potrdil prvi namestnik direktorja ruske vesoljske agencije Rosavjakozmos Nikolaj Mojsejev.
Direktor Rosavjakozmosa Jurij Koptev se je sicer po Bushevem govoru pogovarjal z upraviteljem ameriške vesoljske agencije NASA Seanom O'Keefeom, ki mu je zatrdil, da NASA ne namerava opustiti izgradnje ISS, je povedal tiskovni predstavnik Rosavjakozmosa Konstanin Krejdenko.
Po mnenju namestnika direktorja ruskega centra za nadzor vesoljskih letov (Tsoup) Viktorja Blagova je ameriška odločitev glede ustavitve programa raketoplanov logična, saj po izgradnji ISS ne bo več potrebe, da bi na ISS še naprej pošiljali tako velika vesoljska plovila, kot so ameriška.
