Britanski premier Tony Blair ni odgovoren za pomanjkljivosti v podatkih britanskih obveščevalnih služb glede orožja za množično uničevanje nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, piše v danes predstavljenem poročilu preiskovalne komisije lorda Robina Butlerja, ki je preiskovala informacije britanskih obveščevalnih služb pred lanskim napadom na Irak.
Informacije so bile nazenesljive
Težko pričakovano poročilo Butlerjeve komisije tudi ocenjuje, da so bile številne informacije britanskih obveščevalnih služb, s katerimi so upravičevali vojno v Iraku, nezanesljive. Preiskava je pokazala, da so bili nekateri viri "resno pomanjkljivi" ali "nezanesljivi", ni pa našla dokazov o "namernem zavajanju ali kaznivi malomarnosti", piše v poročilu.
V poročilu je še navedeno, da je bilo veliko informacij v zvezi z iraškim orožjem pridobljenih s strani "človeških virov". Irak ni imel uporabnega orožja
Poročilo je sicer tudi izpodbilo osrednjo trditev premiera Blaira pred vojno, saj je ugotovilo, da Irak takrat verjetno ni imel uporabnega orožja za množično uničevanje. T. i. Butlerjevo poročilo tudi poudarja, da informacija, po kateri naj bi bil Sadam Husein v 45 minutah sposoben sprožiti kemično in biološko orožje, "v tej obliki" ne bi smela biti vključena v poročilo obveščevalnih služb, ki ga je vlada objavila septembra 2002.
To poročilo je bilo tako po mnenju Butlerjeve komisije v določenih delih "pretirano" in napeto do "skrajnih meja". Možno je, da je Husein pred vojno v Iraku izdelal rakete daljšega dometa od tistega, ki ga dovoljujejo ZN, ni pa imel pomembnejših zalog oz. nobenih zalog kemičnega in biološkega orožja ali načrtov, da bi jih uporabili.
Blairov nastop pred vojno je bil zavajajoč
Lord Butler je tudi kritiziral Blairov nastop v parlamentu septembra 2002, ki bi bil lahko zavajajoč za javnost zaradi vprašanja grožnje, ki naj bi jo predstavljalo orožje režima Sadama Huseina za množično uničevanje.
Butlerjeva komisija se je sicer izognila priporočilu k odstopu Johna Scarletta, ki je bil v času objave spornih informacij predsednik Združenega odbora britanskih obveščevalnih služb in je tako nadziral oblikovanje spornega poročila o iraškem orožju iz septembra 2002, nedavno pa je bil imenovan na položaj vodje tajne obveščevalne službe MI6. Butler je danes dejal, da upa, da Scarlett ne bo odstopil. Njegova komisija namreč v svojem poročilu navaja, da bodo njeni zaključki vodili v pozive k Scarlettovem odstopu, a ocenjuje, da se mu ne bi bilo treba odpovedati položaju.
Po ameriški še britanska preiskava
Poročilo Butlerjeve komisije je bilo objavljeno pet dni zatem, ko je minuli petek ameriški senat objavil poročilo, v katerem je obtožil ameriško obveščevalno službo CIA, da so bile njene informacije v zvezi z iraškim orožjem za množično uničevanje pretirane in niso bile podprte z dokazi. Poročilo je sicer povsem prizaneslo Beli hiši.
Vprašanje orožja za množično uničevanje je bil glavni razlog, s katerim je britanski premier upravičeval odločitev za vojno v Iraku ob boku ameriškega predsednika Georgea Busha. Blair je šele minuli teden priznal, da tega orožja v Iraku morda nikoli ne bodo našli.
