'Če bi EU zapustili, bi bila to enosmerna vozovnica'

Velika Britanija in Evropska unija sta vendarle dočakali težko pričakovan govor britanskega premierja Davida Camerona o odnosih med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Cameron bi moral spregovoriti že minuli petek v Amsterdamu, a je govor zaradi krize s talci v Alžiriji prestavil.

Britanski politični analitiki že ocenjujejo, da je šlo za enega najpomembnejših, če že ne kar najpomembnejši govor v Cameronovi politični karieri.

''Ne želim le boljše pogodbe za Britanijo, ampak želim boljšo pogodbo tudi za Evropo,'' je uvodoma dejal Cameron.

Britanci bodo o EU odločali na referendumu

Govor je bil težko pričakovan predvsem zaradi napovedi o možnosti referenduma o EU. Britanski mediji so namreč že v preteklih dneh objavili izseke iz njegovega govora.

Cameron je tako napovedal, da bodo Britanci o tem, ali naj Velika Britanija ostane v EU, odločali na referendumu, če bo seveda Cameron zmagal na volitvah leta 2015. Referendum bi tako bil med letoma 2015 in 2017.

Cameron je še poudaril, da je Veliki Britaniji bolje, če ostane v EU, če se bo ta seveda ustrezno spremenila, če bo ta EU ''prožna, prilagodljiva in odprta''. In tudi za tako EU je bolje, če je Velika Britanija njena članica, je še dodal britanski premier. ''Če bi EU zapustili, bi bila to enosmerna vozovnica,'' je še dejal.

Kakšne so prioritete, za katere bi si morala prizadevati EU?

Cameron je razgrnil svojo vizijo nove EU, ki bo usposobljena za življenje v 21. stoletju. Kot prvo prioriteto za EU je Cameron izpostavil konkurenčnost. Želel bi videti ''vitkejšo in manj birokratsko unijo'', je pojasnil. Naslednja prioriteta je fleksibilnost. Poudaril je, da je temelj enotni trg, in ne enotna valuta.

Tretja prioriteta zadeva razlike v moči članic EU. ''Države se razlikujejo. Sprejemajo različne odločitve. Ne moremo uskladiti vsega,'' je dejal Cameron. Britanski premier je še izpostavil ''demokratično odgovornost'', in sicer po njegovem mnenju pravo demokratično legitimnost lahko nosijo le nacionalni parlamenti. Zadnja prioriteta je po njegovem mnenju pravičnost. ''Vitalni interes je, da zaščitimo integriteto in pravičnost na enotnem trgu za vse članice,'' je dejal.

'Cameron poskuša jezditi na dveh konjih'

Po mnenju vodje koalicijskih liberalcev Nicka Clegga bi dolgoletna negotovost glede odnosa Otoka do EU škodila britanskemu gospodarstvu, njegovi rasti in stanju na trgu delovne sile. "Prednostna naloga za britansko prebivalstvo so delovna mesta, rast in močno gospodarstvo," je poudaril.

Vodja opozicijskih laburistov Ed Miliband je podobno ocenil, da načrti glede referenduma državo potiskajo v leta negotovosti, pri samem referendumu pa da gre za veliko igro na srečo. Camerona po njegovem mnenju ni vodil nacionalni interes, temveč pritiski njegove stranke in strah pred uspehom evroskeptične stranke Ukip, ki ji v anketah raste podpora.

Nekdanji laburistični britanski premier Tony Blair je medtem na Twitterju ocenil, da Cameronovi načrti glede referenduma prinašajo "veliko zaskrbljenost". "Ali ne bi počakali in videli, kaj bo dejansko iz vsega skupaj," je dodal.

Na drugi strani pa Cameron po mnenju evroskeptikov ni šel dovolj daleč. Je pa po besedah vodje Ukipa Nigela Farragea kak britanski premier vsaj prvič spregovoril o referendumu kot o možnosti, razprava o odhodu iz EU pa ni več obrobna tema.

Škotska nacionalna stranka, ki jih je lani uspelo doseči sporazum, na podlagi katerega bo leta 2014 referendum o škotski neodvisnosti, si želi Škotsko videti kot del EU. Po mnenju škotskega premierja Alexa Salmonda skuša Cameron "jezditi na dveh konjih, pri čemer pa ni mogoče preprečiti, da bo enkrat padel".

Evropski poslanec in eden glavnih evroskeptikov med konservativci Daniel Hannan je bil medtem nad Cameronovim govorom navdušen. "To je bil najpomembnejši govor, ki sem ga kadar koli slišal od kakega premierja Britanije v 40 letih njenega članstva v EU," je dejal in poudaril, da bodo Britanci imeli možnost izbire. "To je prvi britanski vodja, ki zaupa volivcem."

Konservativni londonski župan Boris Johnson je podobno ocenil, da je Cameron "zadel pravo". Večina razumnih Britancev si po njegovem mnenju namreč želi pripadati enotnemu trgu, a se znebiti nadležnega razraščanja EU.

Berlin in Pariz Cameronu: Britanci naj ostanejo v EU

Na Cameronov govor se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je dejal, da je šlo bolj za govor, ki izraža notranjo politiko. ''Predvidevam, da Cameron z napovedjo referenduma igra nevarno igro zaradi taktičnih, notranjepolitičnih razlogov. Verjamem pa njegovim besedam, ko je dejal, da želi, da VB ostane članica EU. Cameron vse bolj spominja na čarovnikovega vajenca, ki ne more ustaviti sil, ki jih je sprožil – sil, ki hočejo zapustiti EU zaradi ideoloških razlogov,'' je dejal in dodal, da ni v interesu VB, da bi se degradirala v drugorazredno članico EU in tako oslabila svojo moč v evropskih ter globalnih zadevah.

Schulz je za nemški radio še dejal, da so reforme, zaradi katerih bi bila EU učinkovitejša in bolj transparenta, propadle prav zaradi britanske blokade.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da želi, da VB ostane aktivna članica EU. Dodala je, da so pripravljeni na pogovore o britanskih željah, a da je treba najti kompromis, ki bi bil pravičen za vse.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je državo že pred tem pozval, naj ostane članica unije. Jo je pa hkrati opozoril, da politika "a la carte" ne bo delovala. Pri tem je dodal, da Evropa ni "vsota nacionalnih interesov", temveč "skupnost usod". Ob tem je še poudaril, da ni treba, da o vsem odloča Bruselj oz. da se o vsem odloča v Bruslju. Ocenil je, da "potrebujemo več, ne manj integracije" in "nove zaveze o načelih subsidiarnosti".

Tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius je ocenil, da ni mogoče imeti "Evrope a la carte". "Ko gre za izzive globalizacije, smo kot Evropejci vsi v istem čolnu," je dodal. Predsednik Francois Hollande pa je nato izrazil željo po obstanku Velike Britanije v EU, a opomnil, da "biti članica unije prinaša tudi obveznosti".

Na Cameronov govor se je odzvala tudi španska vlada, ki meni, da bi morebitni izstop škodoval predvsem Britancem. "Kdor želi sam tekmovati z velesilami, ko so ZDA, Kitajska, Indija in Brazilija, ta ni razumel signalov sodobnega časa," je povedal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo.

Še ostrejši je bil avstrijski kancler Werner Faymann, ki je Cameronu očital, da svojo državo vodi v izolacijo. Po njegovih besedah bi morala Evropa in njeni politiki imeti na dnevnem redu drugo temo – milijone brezposelnih med mladimi in njihovo prihodnost ter možnosti. "David Cameron v današnjem govoru ni o tem žal dejal nič. Prav tako ni omenil, kaj bo naredil za 20 odstotkov mladih v Veliki Britaniji, ki so brez dela," je povedal Faymann.

ZDA pa so pozdravile poziv Camerona, naj Velika Britanija ostane v EU in ohrani vodilno vlogo v evropskih institucijah. Kot je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše, ZDA cenijo odnose z Veliko Britanijo kot tudi odnose z EU, ki bistveno prispeva k miru, blaginji in varnost v Evropi in drugod po svetu. "Verjamemo, da je Velika Britanija močnejša kot članica EU, in verjamemo, da je unija močnejša z Veliko Britanijo kot članico," je poudaril.