Nobelovo nagrado za mir za leto 2002 prejme nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter "za njegovo večdesetletno neutrudno prizadevanje za iskanje mirnega reševanja mednarodnih sporov, za spodbujanje demokracije, človekovih pravic ter gospodarskega in družbenega napredka," je sporočil odbor za podeljevanje Nobelove nagrade za mir. V obrazložitvi nagrade je odbor še zapisal, da je 78-letni Carter med svojim predsedovanjem ZDA med letoma 1977 in 1981 imel ključno posredniško vlogo pri doseganju sporazuma iz Camp Davida med Izraelom in Egiptom, kar bi bil že zadostna utemeljitev za Nobelovo nagrado.
Jimmy Carter je po razglasitvi dejal, da je "hvaležen in počaščen". Od ameriških predsednikov sta sicer Nobelovo nagrado za mir v preteklosti prejela še Theodore Roosvelt (1906) in Thomas Woodrow Wilson (1919).
Predsednik norveškega Nobelovega odbora Gunnar Berge je po razglasitvi dejal, da je nagrada tudi kritika politike sedanje ameriške administracije. Na novinarsko vprašanje je Berge dejal, bi nagrado lahko interpretirali tudi kot kritiko trenutne politike predsednika George Busha, glede na stališče, ki ga je Carter zavzel do krize v Iraku. Carterja so zaradi njegove posredniške vloge pri sporazumu iz Campa Davida sicer že leta 1978 omenjali kot kandidata za nagrado, skupaj s takratnim egiptovskim predsednikom Anverjem El Sadatom in izraelskim premierom Menahemom Beginom, a je bila takrat njihova skupna uradna kandidatura vložena prepozno. Tako sta takrat Nobelovo nagrado za mir prejela le Sadat in Begin.
Odbor za Nobelovo nagrado je še sporočil, da je Carter nagrado zaslužil tudi zaradi dela Carter Centra, ki letos slavi svojo 20 obletnico. Preko centra je Carter po koncu svojega mandata iskal mirne rešitve za številne spore v različnih celinah. Poleg zavezanosti človekovim pravicam je kot opazovalec sodeloval v neštetih volitvah po vsem svetu. V ZDA ga zaradi delovanja Carter Centra v Atlanti, ki vodi številne socialne programe, s katerimi posreduje tudi na Bližnjem vzhodu, v Severni Koreji in v Afriki, velikokrat označujejo kot "najboljšega nekdanjega predsednika vseh časov". Boril se je tudi na številnih drugi frontah - proti tropskim boleznim ter za napredek v državah tretjega sveta. Jimmy Carter je tako deloval na številnih področjih, ki so veljala za pomembna v stotih letih zgodovine Nobelove nagrade.
Jimmy Carter je bil rojen 1. oktobra 1924 v zvezni državi Georgia, po študiju tehnologije je vstopil v ameriško mornarico, kjer je sprva služboval na podmornici, po nadaljevanju študija o reaktorski tehnologiji in nuklearni fiziki pa je nadaljeval s kariero v mornarici. Leta 1953 se je po smrti očeta vrnil v domačo Georgio in prevzel družinsko podjetje, tam pa se je začela tudi njegova politična kariera. Po delovanju v senatu zvezne države Georgie je leta 1971 postal guverner te zvezne države, leta 1976 pa je kot demokratski kandidat zmagal na predsedniških volitvah proti Geraldu Fordu. Leta 1980 pa ga je, ko je drugič kandidiral, premagal republikanec Ronald Regan.
Poleg nagrade za mir so podelili še nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo. Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli Britanca Sydney Brenner in John E. Sulston ter Američan Robert Horvitz, nagrado za fiziko bodo dobili trije znanstveniki s področja astrofizike, in sicer Raymond Davis in Riccardo Giacconi iz ZDA ter Japonec Masatoši Košiba, nagrado za kemijo bodo prejeli Američan John B. Fenn, Japonec Koiči Tanaka in Švicar Kurt Wuetrich, nagrado za ekonomijo bosta dobila Američana Daniel Kahneman in Vernon Smith, nagrado za literaturo pa bo letos prejel madžarski pisatelj Imret Kertesz.
Nobelove nagrade podeljujejo že 101 leto
Nobelove nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo za posebne dosežke v dobrobit in napredek človeštva, je od prve podelitve leta 1901 prejelo okoli 700 ljudi in ustanov z vsega sveta.
Z objavo nagrajenca za Nobelovo nagrado za mir so se tako sklenile razglasitve letošnjih Nobelovih nagrajencev, ki jih bodo podelili 10. decembra, ob obletnici smrti ustanovitelja sklada Alfreda Nobela, švedskega industrijalca in izumitelja dinamita. Nagrado sestavlja diploma, zlata medalja ter denarna nagrada v višini 10 milijonov švedskih kron (okoli 1,1 milijona evrov). Lani sta Nobelovo nagrado za mir dobila Organizacija Združenih narodov in njihov generalni sekretar Kofi Annan.
