V torkovem govoru na univerzi v Havani se je zavzel za skorajšnjo ukinitev ameriškega embarga za Kubo in izrazil upanje, da bo kongres v Washingtonu že kmalu ukinil prepoved potovanja ameriških državljanov na Kubo in ponovno dovolil trgovanje s to otoško državo. Carter namreč meni, da je čas že zrel za temeljito spremembo odnosov med obema državama. ZDA so močnejša država, zato morajo narediti prvi korak, je dejal Carter.
V govoru, ki sta ga v živo predvajala kubanska televizija in radio, je nekdanji predsednik ZDA kritiziral pomanjkanje političnih svoboščin na tem socialističnem karibskem otoku, še posebej pa izpostavil t. i. Projekt Varela, kjer gre za pobudo kubanskih disidentov, ki so zbrali več kot 11.000 podpisov za demokratično politično reformo. Kot je dejal, se je Kuba odločila za socialistično vlado, ki pa svojemu ljudstvu ne dovoljuje organizirati kakršnegakoli opozicijskega gibanja. Po Carterjevih besedah kubanska ustava sicer dovoljuje svobodo mišljenja in zborovanja, vendar ostali zakoni ti svoboščini prepovedujejo tistim, ki se ne strinjajo z vlado.
Razmere na Kubi je pred Carterjem javno kritiziral le še papež Janez Pavel II., ki je otok obiskal leta 1998. Vendar pa je papež bil nekoliko bolj zadržan, ko je dejal, da bi se morala Kuba odpreti svetu, svet pa Kubi.
Carter je med obiskom na havanski univerzi še zahteval, da kubanski predsednik Fidel Castro dovoli visoki komisarki ZN za človekove pravice Mary Robinson in Mednarodnemu odboru Rdečega križa obiskati Kubo in raziskati položaj tamkajšnjih zapornikov. Kritiziral pa je tudi položaj človekovih pravic v ZDA in priznal, da je smrtna kazen v ZDA nedvomno pogosteje uporabljena proti tistim, ki so "revni, črni ali duševno zaostali".
