Magazin

Čas je za 'drzne poteze': Če ne znamo izbrati najboljših, je z nami nekaj narobe

Milano/Ljubljana, 15. 09. 2019 07.00 |

Italijanski akademik Alberto Martinelli meni, da bi morali evropski voditelji dobro izkoristiti dejstvo, da so dobili še eno priložnost, da utrdijo EU.
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
244

"Ker sem optimist po naravi, vam bom rekel, da verjamem, da EU ima prihodnost," pravi dolgoletni raziskovalec Alberto Martinelli. "Optimističen sem tudi zato, ker so ljudje na zadnjih evropskih volitvah prepoznali grožnjo in se ji uprli – niso množično glasovali za stranke, ki želijo v EU ustvarjati kaos," nadaljuje Martinelli. A opozarja, da ima zmerna politika le še eno priložnost: "Če ji konkretni ukrepi spodletijo še enkrat, se bodo ekstremni politični pojavi vrnili – močnejši kot kdaj koli prej."

Mogoče manj znano dejstvo, ampak EU ni postavila večina, ampak manjšina, ki je verjela v povezovanje. Ljudje, naveličani vojnih grozot, so seveda hoteli mir, ampak večinoma so po vojni tiho opazovali dogajanje, niso bili množično aktivni igralci. Je pa bilo nekaj razsvetljenih voditeljev, tako politikov kot ekonomistov in drugih intelektualcev, ki so ob medijski podpori dosegli množični konsenz.
Družba, njene korenine, identiteta, demokracija, družbena odgovornost, vodenje in globalni odnosi. Vse to so področja, ki jim je sogovornik, italijanski akademik Alberto Martinelli, posvetil svoje življenje. Danes zaslužni profesor univerze v Milanu z doktoratom z znane ameriške univerze Berkeley je avtor številnih knjig in esejev, med njegovimi – na evropski ravni in širše – prepoznavnimi deli pa je poglabljanje v "evropsko identiteto".

Ta tema zadnja leta ne zaposluje le znanstvenikov, ampak je postala vroča politična tema – še posebej ob migrantskem valu. Medtem ko del javnosti trdi, da je "evropsko identiteto" in način življenja treba zaščititi, na drugi strani pola najdemo ljudi, ki v vsaki omembi izrazov, kot so vrednote ali identiteta, vidijo grožnjo nacionalizma.

Pretiravajo oboji, pravi sogovornik. In medtem ko vsaka stran trobi v svoj rog, je zamrla zdrava komunikacija, ki pa mora biti opravljena – zaradi rešitve po mnenju Martinellija ključnega aktualnega izziva EU – migracij. Te – tako strokovnjak – same po sebi ne ogrožajo ne vrednot evropskega kontinenta, ne njegovega načina življenja, ne prihodnosti, če bomo jasni, kakšna politika velja za begunce, kakšna za ekonomske migrante, kako poteka integracija. Prav tako poudarja – evropske inštitucije bi morale delovati drugače, za boljšo implementacijo evropskih politik bi Bruselj potreboval tudi svoje finančne vire.

Odgovornost, da se bo vse to zgodilo, pa ni na ramenih nekih "imaginarnih ljudi tam daleč v Bruslju", ampak naloga volivcev. "Če ne znamo izbrati najboljših voditeljev, je z nami nekaj narobe," je jasen sogovornik.

Italijanski akademik Alberto Martinelli meni, da bi morali evropski voditelji dobro izkoristiti dejstvo, da so dobili še eno priložnost, da utrdijo EU.
Italijanski akademik Alberto Martinelli meni, da bi morali evropski voditelji dobro izkoristiti dejstvo, da so dobili še eno priložnost, da utrdijo EU. FOTO: osebni arhiv

Evropska unija je povezava precej različnih narodov, držav z različno zgodovino … je mogoče govoriti o skupni, evropski identiteti?

Danes je javno mnenje do EU precej kritično. Delno tudi zato, ker so ljudje danes zelo obveščeni, bolj izobraženi. Osebo mislim, da je ključna zdrava in kakovostna javna debata. O stvareh je treba govoriti. Podpora evropskemu projektu bo vedno nihala – odvisno tudi od globalne krize, krize v posameznih državah, ampak na neki generalni ravni mislim, da še vedno večina Evropejcev verjame v EU in povezovanje, in tega se je treba zavedati, ker je to tudi obveza.

Vsekakor imamo skupne korenine, ki so povezane s konceptom sodobne evropske civilizacije in niso vezane na različne države, kot jih poznamo danes. Sem sodijo filozofija, krščanstvo, vladavina prava, ki izhaja iz rimskega zakonika, kasneje nas vežeta razsvetljenstvo in francoska revolucija ter njuni civilizacijski dosežki.

Potem pa je tu ključno vprašanje osebne identifikacije. Tukaj se lahko do neke mere zanesemo tudi na statistične podatke Eurobarometra, ki kažejo, da se velik odstotek ljudi v EU identificira kot Evropejce, seveda ob nacionalni identiteti. Torej: Italijan – Evropejec, Slovenec – Evropejec. Lahko bi rekli, da je evropska identiteta del "multiidentitete" posameznika, ki se lahko čuti kot del nekega mesta, države in širše skupnosti. Lahko smo recimo Evropejci, Slovenci iz Ljubljane. Živimo v kompleksnem svetu, zato je tudi identiteta kompleksna.

Kako se je v času obstoja EU spreminjalo identificiranje ljudi s povezavo?

Mogoče manj znano dejstvo, ampak EU ni postavila večina, ampak manjšina, ki je verjela v povezovanje. Ljudje, naveličani vojnih grozot, so seveda hoteli mir, ampak večinoma so po vojni tiho opazovali dogajanje, niso bili množično aktivni igralci.

Je pa bilo nekaj razsvetljenih voditeljev, tako politikov kot ekonomistov in drugih intelektualcev, ki so ob medijski podpori dosegli množični konsenz. K temu je ključno pripomogla gospodarska komponenta, rast. Ko pa je nastopila konjunktura, se je konsenz, navdušenje ohladilo.

Danes je javno mnenje do EU precej kritično. Delno tudi zato, ker so ljudje danes zelo obveščeni, bolj izobraženi. Osebo mislim, da je ključna zdrava in kakovostna javna debata. O stvareh je treba govoriti. Podpora evropskemu projektu bo vedno nihala – odvisno tudi od globalne krize, krize v posameznih državah, ampak na neki generalni ravni mislim, da še vedno večina Evropejcev verjame v EU in povezovanje, in tega se je treba zavedati, ker je to tudi obveza.

Namreč – jasen dokaz tega zaupanja so zadnje evropske volitve, kjer stranke, ki želijo razdor, niso zmagale. Izgubile so. Tudi zato, ker je veliko ljudi prepoznalo, da obstaja grožnja EU, na volišča so tako odšli tudi nekateri, ki sicer ne bi volili. Prepoznali so grožnjo in so se odzvali. Seveda pa to pomeni, da se morajo izvoljeni zdaj dokazati.

Kako ključno pa je za prihodnost evropskega projekta, da je evropska identiteta močna?

Obstajajo pristopi, ki lahko pomagajo učinkovito krepiti evropsko identiteto. To je tudi v interesu zdravega domoljubja. Sicer obstaja nevarnost oživljanja škodljivega nacionalizma, ki je v preteklosti po Evropi povzročil velike grozote.
Zelo pomembno. Proces evropske integracije je temeljil na močni zavezanosti, lojalnosti Evropi, njenim ustanovam, drugim Evropejcem. EU smo zgradili na temelju skupnih interesov. To so močne vezi – od ekonomskih do kulturnih, danes smo prepleteni, soodvisni. Kako zelo soodvisni smo, lahko vidite, ko pogledate, kako zapleten je brexit. Se je pa ob krepitvi ekonomskih vezi sčasoma manjšala zavezanost, lojalnost EU. Danes se marsikdo ne zaveda, da je pravzaprav dvojni državljan – državljan svoje države in EU. Veliko tistih, ki to morda vedo, tega ne ceni. Kaj šele, da bi se ukvarjali z obveznostmi, ki jih ob koristih prinaša evropsko državljanstvo.

To je težava, ki bi se je odločevalci morali bolj zavedati. In pri tem delati. Obstajajo strategije, ki bi lahko bile uspešne. Ena takih je že Erasmus – študentska izmenjava. Potrebovali bi tudi panevropski medij. Predvsem pa še več čezmejnih aktivnosti, ki bi krepile zavest o pomenu sodelovanja, povezovanja.

To je tudi v interesu zdravega domoljubja. Sicer obstaja nevarnost oživljanja škodljivega nacionalizma, ki je v preteklosti po Evropi povzročil velike grozote.

Oživljanje nekaterih takšnih idej je povezanih prav z EU, z očitkom, da gre za povezavo, ki omejuje svobodo držav članic.

Ideje o tem, da moraš biti popolnoma suveren, in očitki, da EU krni svobodo držav … Vse to je tvegano, saj ljudem daje občutek, da nas "od nekje dominirajo neke oddaljene, mračne sile, ki državam preprečujejo izpolnjevanje demokratične volje državljanov". Poleg tega pa to ne drži. Ravno nasprotno. Kar poglejte Madžarsko, kjer vlada pridiga o boju proti zunanjemu sovražniku, na drugi strani pa ne povečuje svobode svojih državljanov, ampak jih dejansko vse bolj omejuje. To ni več, ampak manj demokracije – sicer še vedno znotraj demokracije. Tesnejše evropske vezi pomenijo več demokracije na nacionalnem in lokalnem nivoju.

Evropski parlament
Evropski parlament FOTO: Shutterstock

Najbrž ni naključje, da so vsa ta vprašanja privrela na dan prav v povezavi z migrantsko krizo?

Ni naključje, ampak seveda razumljiv pojav. Manj so razumljiva stališča nekaterih strank do migracij. Vzemiva za primer italijansko Ligo. Trdijo, da želijo zaščititi evropske vrednote, evropski način življenja, v isti sapi pa napadajo Evropsko unijo, ki je dejansko simbol vrednot te celine.

Naše vrednote so dovolj močne, imajo dovolj močne korenine, zmorejo integracijo ljudi, ki prihajajo k nam, ljudi, ki se od nas razlikujejo po kulturi, izkušnjah. Migracije so fenomen, ki ga mora rešiti politika, to je politično vprašanje, o tem ni dvoma. V svojem bistvu pa prihodi migrantov ne ogrožajo ne našega načina življenja, ne naših vrednot, ne naših institucij, če se zavedamo ene stvari – družbena integracija mora biti izvedena premišljeno, dosledno. Torej – migranti niso grožnja sami po sebi, lahko pa hitro nastanejo težave, če jih marginaliziramo. In to je ključna težava dela politike, ki se napaja iz tega, da v ljudeh podžiga zamere in sovraštvo do beguncev in migrantov.

Kakšen pa bi bil pravi pristop do vprašanja migracij? Ekstremni politični pojavi so v več primerih podporo dobivali predvsem na račun dejstva, da so o tem izzivu sploh govorili.

Kar poglejte Madžarsko, kjer vlada pridiga o boju proti zunanjemu sovražniku, na drugi strani pa ne povečuje svobode svojih državljanov, ampak jih dejansko vse bolj omejuje. To ni več, ampak manj demokracije – sicer še vedno znotraj demokracije. Tesnejše evropske vezi pomenijo več demokracije na nacionalnem in lokalnem nivoju.

Racionalna politika na tem področju bi lahko obvladala problem. In mimogrede, da smo si na jasnem – to je problem. Ne mislite, da podcenjujem izziv migracij. Absolutno ne. To je področje, na katerem je bilo storjenih veliko preveč napak, da bi si lahko privoščili nove. Sredinska politika, še posebej leva sredinska politika, je storila ogromno napako s pozivom, da moramo sprejeti vse, ker vsi bežijo pred vojno, saj to ne drži. Ampak z neko razumno politiko migracij in integracije je izziv mogoče obvladati v dobro vseh.

Omenili ste integracijo. Tukaj obstaja več mnenj o tem, kako pristopiti k temu vprašanju, tudi nekatere pretekle rešitve so pozneje dale vprašljive rezultate ... 

Najprej moramo urediti osnovna področja teh ljudi, poskrbeti za osebno stabilnost človeka in njegov občutek vključenosti – delo, stanovanje, vključenost v izobraževalni sistem, zdravstveno varstvo in družabno življenje. Obstajati bi morali tudi spodbudni mehanizmi, da oseba, ki se vsega tega drži, sčasoma dobi državljanstvo. Seveda v skladu z zakonodajo, ne po ovinkih.

Ampak vse to ni nekaj, kar lahko rešujejo posamezne države članice. To je evropski izziv. In v resnici je to v tem trenutku ključna preizkušnja Evropske unije. Evropska unija mora najti način, kako skupno rešiti vprašanje migracij. Sicer se bodo znotraj Unije vrstili konflikti.

Konflikti vsaj delno nastajajo tudi zaradi različnih pogledov na migracije med državami, ki kategorično zavračajo migrante in/ali zahtevajo ne le integracijo, ampak asimilacijo, in državami, ki koncept multikulturnosti po mnenju kritikov izvajajo že do stopnje podrejanja ljudem, ki prihajajo.

Mislim, da so naše vrednote dovolj močne, da preživijo migracije. Če pogledamo svet – še vedno so naša vladavina prava, demokracija, evropski model tržne ekonomije, ki ima tudi močno socialno komponento, ideali, ki so tako zelo privlačni za ljudi z drugih delov sveta. Ampak bodimo si na jasnem. Ljudje, ki prihajajo, morajo biti v to integrirani. Zares integrirani. Seveda lahko razumemo in spoštujemo specifike njihove identitete – tako kot spoštujemo specifike posameznih članic EU, ampak integracija je resna stvar. A o nekaterih evropskih vrednotah se z ljudmi, ki prihajajo, ne moremo pogajati. Multikulturalizem ne pomeni, da bo sem prišel nekdo, ki ne bo spoštoval naših osnovnih načel, mi pa bomo to dopuščali.
Ponavljam, da mislim, da so naše vrednote dovolj močne, da preživijo migracije. Če pogledamo svet – še vedno so naša vladavina prava, demokracija, evropski model tržne ekonomije, ki ima tudi močno socialno komponento, ideali, ki so tako zelo privlačni za ljudi z drugih delov sveta.

Ampak bodimo si na jasnem. Ljudje, ki prihajajo, morajo biti v to integrirani. Zares integrirani. Seveda lahko razumemo in spoštujemo specifike njihove identitete – tako kot spoštujemo specifike posameznih članic EU, ampak integracija je resna stvar. O nekaterih evropskih vrednotah se z ljudmi, ki prihajajo, ne moremo pogajati. Za začetek o spoštovanju žensk, njihovih temeljnih družbenih pravicah, o tem, katere ustanove pri nas odločajo o določenih zadevah in tako naprej. Ne moremo debatirati o ločitvi države in religije, svobodi tiska …

Multikulturalizem ne pomeni, da bo sem prišel nekdo, ki ne bo spoštoval naših osnovnih načel, mi pa bomo to dopuščali. Kar zadeva to, bi morali biti jasni in dosledni. In potem ne bomo imeli težav z integracijo, ohranjanjem evropskih vrednot in spoštovanjem.

Ker kot ključen izziv EU navajate migracije, ki ostajajo nerešeno vprašanje že leta, kako zelo optimistični ste, da se EU ob tem vprašanju ne bo zatresla?

Po naravi sem optimist, zato bom rekel, da upam na najboljše. Zavedati se moramo nečesa – alternative Evropski uniji – ni. Sistema, ki bi nam zagotavljal boljše življenje, boljše reševanje težav – ni. Nekateri tarnajo, da je proces odločanja počasen in neučinkovit. Lahko bi bil seveda boljši. Obstaja pa seveda tudi režim, ki odločitve sprejema zelo hitro. Avtoritaren režim, a ta ni demokratičen. Z optimizmom pa me navdaja še nekaj. Evropa je bila do zdajj zmožna integracije izjemno različnih narodov, razvila je svojo civilizacijo. Kljub vsem pretresom je ta civilizacija preživela, in to kaže na njeno trdoživost in zmožnost delovanja v ključnih trenutkih.

Evropska zastava
Evropska zastava FOTO: Shutterstock

Med članicami, ki imajo z EU še posebej zapleten odnos, je prav država, od koder prihajate – Italija ...

V resnici EU ne potrebuje tektonskih premikov, da se premakne z mesta, bi pa potrebovala nekaj "drznih potez".

Pa sva spet pri migracijah. Vprašanje migracij je bilo pri nas resnično podcenjeno. In to je ustvarilo plodna tla za nacionalistične populiste. Skupaj z gospodarsko krizo in njenimi posledicami. V Italiji se je sicer ravno v zadnjih tednih politična slika spet nekoliko spremenila, spet imamo bolj proevropsko vlado. A ta bo zdaj morala dokazati, da je sposobna, da se resno in učinkovito spopade z najbolj perečimi vprašanji. Sicer se bo populistična opcija po naslednjih volitvah vrnila močnejša kot kadar koli prej.

Ali podobna grožnja ostaja na ravni EU, če bi brez konkretnih rešitev minil še en mandat?

Osnovna težava je konflikt med jugom in severom, ko gre za migracije. Na jugu imamo države, ki so vstopne točke in neprimerno bolj obtežene z migrantskim bremenom, in države na severu, ki so sicer večinoma ciljne države migrantov, a se lahko uprejo njihovemu sprejemanju. In se tudi so. In seveda je hitro postalo jasno, da Unija ne deluje kot Unija, ampak federacija držav, ki so v konfliktu. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je migracijsko politiko izpostavila kot eno od prioritet komisije, in upam, da bodo dejansko kaj naredili, čeprav se seveda zavedam, da ni enostavno reformirati dublinske uredbe ali urediti delujočega mehanizma prerazporejanja migrantov.

Treba bo razlikovati med begunci in migranti. Dosledno. To sta dva zelo različna problema. Če želimo živeti v skladu s svojimi vrednotami, seveda ne moremo zavrniti nekoga, ki beži za življenje iz nevarne države, ampak potrebujemo zakonodajo za regulirane migracije z obvezno integracijo.

Kako v prihodnosti vidite evropsko sodelovanje? Medtem ko se eni zavzemajo za "Združene države Evrope", drugi pozivajo k vračanju več pristojnosti v roke držav članic.

Mislim, da se moramo premakniti naprej, ne nazaj. Seveda bi lahko šli nazaj in delili samo skupni trg, ampak to bi bilo slabo in nevarno. Mislim, da moramo iti naprej, spremeniti bi morali tudi fiskalno politiko, najti vire, ki bi neposredno napajali evropske politike, ki bi tako postale učinkovitejše.

Resno bi morali vzeti priporočila o uvedbi davčnega vira EU. Seveda ni ideja, da z davki dodatno obremenimo ljudi, bi pa moralo biti davčno breme razporejeno tako, da bi kos pogače neposredno dobila EU. Šele z lastnimi viri bi lahko bolj resno govorili o evropskih investicijskih planih, namenjenih revitalizaciji ekonomije.

Mislim, da ljudje to razumejo, zato bi morali evropski voditelji to udejaniti. V resnici EU ne potrebuje tektonskih premikov, da se premakne z mesta, bi pa potrebovala nekaj "drznih potez".

Pa so po vašem mnenju aktualni evropski voditelji tega zmožni?

V prvi vrsti je sicer pomembno, da danes razumemo nekatere ključne zgodovinske trenutke in ne ponavljamo zgodovinskih tragedij, vojn.

Veste, odgovornost za to, da bo vodstvo sposobno, imamo volivci. Če nismo zmožni izbrati najboljših ljudi za ta mesta, je nekaj narobe z nami, z našo presojo. Osebno upam, da je trenutno evropsko vodstvo zrelo. Občasno o tem sicer dvomim, ampak načelno sem optimist.

V prvi vrsti je pomembno, da razumemo nekatere ključne zgodovinske trenutke in ne ponavljamo zgodovinskih tragedij, vojn.

Tukaj morava svojo nalogo pravzaprav odigrati tudi "midva" – naloga medijev in akademske sfere je, da se omogoča, spodbuja odprto razpravo in odkrito govori o pomembnih vprašanjih in tem, kako zelo je EU pomembna. Obveščena javnost ključno vpliva na dobre odločitve odločevalcev.

KOMENTARJI (244)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Infraping
16. 09. 2019 21.10
js ne vem za vas, sam js bom dal na palčko de se nagrulim, pa ne moji povedat de sn to napisu
Grunf TNT
16. 09. 2019 08.18
+10
Evropa bo pač taka kakršna je, dokler se ne otrese Ameriškega vpliva. Z odhodom Angležev se to začenja, vendar žal malo prepozno. Sami migranti niso niti toliko krivi, kot so krivi tisti, ki jim s krajo njihovih naravnih virov in netenjem spopadov na njihovem ozemlju onemogočajo normalno življenje. Iz Libije, Tunizije, Sirije.... Je bilo bore malo beguncev dokler niso zahodne sile uničile njihov mir in njihov način življenja in vse to v imenu demokracije, šlo je pa seveda za navadno ropanje naravnih virov....
korintos23
16. 09. 2019 09.24
-6
Svečkarji te bodo pa sedaj napadli, migrantov je skoraj dva milijona, Evrope pa 450 milijonov. Hahahaha
Old Wise Man
16. 09. 2019 07.44
-2
Ko ne bo več religij in političnih strank, bo vse bistveno bolje!
Chon
16. 09. 2019 07.59
+19
Ekstremna politična ideologija islam se samo krepi... ker smo šibki in se ji ne zoprstavljamo. Zadeva je zelo podobna razvoju in prevladi nacizma in fašizma... posledice so nam pa dobro znane.
Malinha
16. 09. 2019 10.04
-5
Islam je politična ideologija. Hm. Ok., samo, ne vem od kdaj je verstvo politična ideologija.
Chon
16. 09. 2019 10.12
+8
Preberi si koran in ga primerjaj s Hitlerjevo knjigo Moj boj. V koranu je verske vsebine ravno 4 procente, ostalo je politika nasilne ekspanzije.
Kollerik
16. 09. 2019 10.16
-2
Chon, potem govoriš o islamizmu, ne o islamu. Razčisti pojme.
Malinha
16. 09. 2019 11.32
-1
"V koranu je verske vsebine ravno 4 procente, ostalo je politika nasilne ekspanzije." Oho! Oprosti, nisem vedel, da si ekspert. Potem boš verjetno vedel, da je tretja najpogostejša beseda v Koranu "ilm", ki pomeni znanost, vedenje. Znanost, vedenje, vednost je zate torej "politika nasilne ekspanzije". Če Koran primerjaš z 'Moj boj', potem ni druge razlage, da si študiral literarno teorijo, strukturalizem, politologijo, zgodovino, sociologijo verstva - kje drugje kot na Trstenjakovi. Doktoriral si v Prištini?
Chon
17. 09. 2019 11.26
Diploma na tehniški fakulteti MB in magisterij manegementa ni nekaj kar se pridobi v Prištini oziroma na "fakulteti" kjer si svoje papirčke pridobil ti... se je treba precej potruditi in prebrati na gore gradiv in vsebin. Kar se tiče področij splošne izobrazbe in razgledanosti je usmerjen študij politologije, zgodovine in sociologije na slovenskih komunističnih (FDV) pralnicah možganov nekaj najbolj škodljivega za intelektualni razvoj. Za razumevanje širšega družbenega in geografskega okolja pomaga tudi prebiranje člankov, strateških razmislekov in gradiv z različnih ideoloških polov... da ti ne razlagam vsega. Priporočam ti da poskusiš tudi sam. Mimogrede, nimam pojma kje je trstenjakova in kaj se tam dogaja.
Chon
16. 09. 2019 07.42
+15
Libertadi in levaki so Evropo na žalost zafurali preko točke, ko bi probleme lahko reševali po mirni poti. Na naše ozemlje in v naš prostor so spustili nam sovražno politično ideologijo, ki je v svojih temeljih in pri praktični izvedbi brezkompromisna... torej tile politikanti pričakujejo, da se bomo prilagodili ali umaknili staroselci. Kolikor poznam duh pripadnikov zahodne civilizacije vem, da smo pripravljeni nekaj potrpeti, ampak v nekem trenutku nas ta njihova izživljanja pripeljejo preko roba. Zgodovina je polna teh primerov in voditelji francije, Nemčije in ostalih večjih evropskih narodov bi se tega morali zavedati.
nutijan
16. 09. 2019 07.26
+9
vse skupaj je prepozno ....pandorina skrinjica se je odprla....
kolbek460
15. 09. 2019 21.49
+12
Dajte si vzemite knjigo ,,zakaj je propadel rimski imperij, na višku jih je bilo po predvidevanju 75 milijonov ,,
kolbek460
15. 09. 2019 20.26
-15
Kdo so ti ki se imajo za ogrožane v Evropi ,,čist enostavno ,,verski fanatiki lenuhi ,na sociali ,neizobraženi ,bedaki ,deomzneži ,postopači ,ker tem so ti ki prihajajo konkurenca ,,
Bolfenk2
15. 09. 2019 21.34
+18
Se povsem strinjam da so migranti konkurenca lenuhom na socialni, saj delati ne znajo in nočejo.
korintos23
15. 09. 2019 20.09
+9
Turki so danes namontirali S-400, Trumpek pa jim bo sankcije nabil! hahaha, Zakaj jih ne nažene vun iz NATA?
kolbek460
15. 09. 2019 20.34
+4
Turško zgodovino si mal prečikiraj pa boš dobil odgovor ,,
Bolfenk2
15. 09. 2019 19.46
+34
Spuščanje ilegalnih afroarabskih migrantov v Evropo bo prinesla fašiste in naciste na oblast. Zato pa politiki pamet v glavo in zaprite meje dokler ne bo prepozno.
korintos23
15. 09. 2019 20.07
-4
To so imeli v planu ko so Irak, Sirijo in Libijo zbombardirali in na deset tisoče ljudi pobili. Kazen mora biti a ne?
kolbek460
15. 09. 2019 20.23
-11
Delo jim dajte ne jih pobijat ,,naj delajo na mesto tebe lenuha in nacionalizem te bo minil ,
Bolfenk2
15. 09. 2019 21.29
+12
Za delo moraš imeti izobrazbo, migranti pa se še podpisat ne znajo.
DonaldMAGA
15. 09. 2019 19.44
+9
Levi z njihovimi migranti pa to..
DonaldMAGA
15. 09. 2019 19.44
+10
Mel bi jih ampak ne pri sebi, tako pa ne gre...
TheEarthIsFlat
15. 09. 2019 19.36
+17
Evropa naj se vrne spet h tradicionalnim krščanskim koreninam in vrednotam iz katerih izvira pa bo vse o.k., še posebno bi to moralo veljati za našo eno in edino domovino Slovenijo in Bog naj nam pomaga.
HorstWiesel
16. 09. 2019 07.37
-12
Kere pa so t.i. krščanske vrednote? Inkvizicija, konkvista, nasilno pokristjanjevanje,...?
celjan2
16. 09. 2019 09.57
+4
gre za osnovne krščanske vrednote in ne tisto kar je RKC počela in njenni konkvistadorji npr v Južni Ameriki. za razliko od Khurana ,kjer je prav zapisano, da je treba islam širiti dobesedno z vsemi sredstvi : besedo, orožjem in nataliteto.
Kollerik
15. 09. 2019 18.32
+18
Da smo volilci prepoznali grožno populističnih neofašotov... pomeni samo to, da boste morali liberalci zdaj res konkretno nekaj narediti v prid ljudstva, ne samo v prid vaših delodajalcev.
Groucho Marx
15. 09. 2019 18.59
-2
Bog in Marx naj ti pomagata... Grožnjo po tvoje fašotov so zakrivili liberalci, kar ugotavljaš tudi sam.
Kollerik
15. 09. 2019 19.10
+6
A bejž no...Razložil si samo eno plat medalje, tisto, ki ti ustreza jasno. Druga plat medalje pa je ta, da ste takšni kot ti, ki podpirate ve se kaj, bili in bodo vedno grožnja vsaki civilizaciji. PS: pomagala mi bo samo moja pest, kot že nekajkrat do sedaj.
Groucho Marx
15. 09. 2019 19.13
-4
Ne domišljaj si, da veš, kaj jaz podpiram!
Kollerik
15. 09. 2019 19.14
+3
brat od Pepeta
15. 09. 2019 18.04
-10
Nisem vedel, da je dovoljeno ene in iste komentarje vsako uro objavljat. Kaj mas od tega? In kaksno ma Avstrija zakonodajo? Podobno kot leta 38?
brat od Pepeta
15. 09. 2019 18.03
-8
brat od Pepeta
15. 09. 2019 18.03
-10
Ovce niste tiho. Ampak se kar naprej oglasate in sirite svojo sovrastvo.
94001
15. 09. 2019 17.57
+26
Evropa kot takšna je že zdavnaj propadla. Prodali so jo politiki ala Merkel, Fajon, Juncker in podobni. Nemčija je prvi holokavst naredila med 2. svetovno vojno, sedaj dela drugi holokavst, vendar tokrat nad svojim narodom. Ovce pa vse to gledamo in smo tiho.
kolbek460
15. 09. 2019 20.20
-8
Ne poznaš zgodovine ker si se izobraževal v privat šolah za moj davkoplačevalski denar ,,vsi ki so šli ropat so ,,pokradli vse kar se je dalo odnest pobili otroke in starce ,srednji razred peljali domov da so jih imeli za sužnje in ta krog traja že od kar človeštvo obstaja ,,
HorstWiesel
15. 09. 2019 17.25
+40
Včeraj sem v Lj videl enga bradateža (isis,....) in poleg njega povsem zavit kup modrih rjuh, nedoločljivega spola. Kdaj bomo sprejel glede tega podobno zakonodajo kot imajo Avstrija,.....? To enostavno ne spada v naš prostor in pri krepki večini ljudi sproža samo negativne občutke.
94001
15. 09. 2019 18.00
+32
se strinjam. To ni spoštljivo do naše kulture in načina življenja in to bi morali prepovedati.
kolbek460
15. 09. 2019 20.16
-13
nightangel
15. 09. 2019 21.39
+11
HorstWiesel
16. 09. 2019 07.24
+9
Po ameriki je tudi normalno, da se otroci v šolah streljajo pa jaz ne bi rad videl, da bi bilo to normalno tudi pri nas.
celjan2
16. 09. 2019 09.58
+3
amerike ne moreš obravnavati kot nekaj normalnega.
HorstWiesel
15. 09. 2019 17.23
+33
Dejstvo je, da bo z uvažanjem migrantov v evropo rastel nacionalizem in sovraštvo do migrantov ter njihovih uvoznikov. Pač, multikulti preverjeno ne deluje in očitno nikoli ne bo. Oni se ne želijo prilagoditi nam gostiteljem, prevzeti naše navade, običaje, družbene norme, kulturo,..... mi se pa jasno ne bomo pri sebi doma uklanjali nekim prišlekom, ki nam predstavljajo samo obremenitev, probleme in težave.
korintos23
15. 09. 2019 17.26
-15
Dejstvo je da so migrante povzročili tisti kateri so jim domovine zbombardirali in jih masovno ubijali.
HorstWiesel
15. 09. 2019 17.52
+27
Kolikor mi je znano ni noben bombardiral in masovno pobijal Maroka, Alžirije, Egipta, Pakistana, Mongolije, Tadžikistana,....
94001
15. 09. 2019 18.01
+8
94001
15. 09. 2019 18.02
+14
yyaaqq, se strinjam. Pa indijcev pa albancev tudi nismo pa prosijo za azil pri nas. Pred čem že.
kolbek460
15. 09. 2019 20.13
-9
Namerno si se izognil ,libije ,iraka sirije ,avganistana,palestine ,tam nato z neba meče hlepce kruha ,,pa boh se vas usmili ,,
kolbek460
15. 09. 2019 20.15
+9
Albanci so kot ,trojanski konj ,,z nataliteto so uničili srbe makedonce ,sedaj slovence in švicarje
HorstWiesel
16. 09. 2019 07.25
+5
Kolbek, zakaj pa bežijo k "napadalcem"? Logično bi bilo, da bežijo k svojim.
HorstWiesel
16. 09. 2019 07.42
+6
Sicer pa, Slovenija ni nikogar bombardirala in/ali ga masovno ubijala.
Kollerik
16. 09. 2019 10.19
-2
Deloma ima prav, vi pa ste indoktrinirani v glavo, ter udobno skriti za "domoljubjem"
Kollerik
16. 09. 2019 10.19
-2
Sava Sava
15. 09. 2019 15.41
+20
ZA Konjiček17 (15.09.2019, 10:07:46). In tako praviš: »Vsi tisti, ki bi radi zaščitili svoj jezik in kulturo, ter eksistenco, smo fašisti. Bolano.« Popolnoma prav imaš, taki niso fašisti. Slednji so namreč že 20 let pred 2. svetovno vojno na Primorskem načrtno uničevali slovenski jezik in kulturo (v slovenskih šolah, cerkvah, na pokopališčih, javnih ustanovah, kulturnih društvih, železnici itd) in nasilno vsiljevali italijansko. – In na sp. Štajerskem so že od aprila 1941 (Hitler: »Napravite mi to deželo spet nemško«) nacisti odpravili slovenski jezik (v šolah, javnosti, v cerkvah), izgnali nekaj sto slovenskih duhovnikov, namenili so se iztrebiti Slovence, njihov jezik in kulturo. Seveda ob pomoči slovenskih plačanih pomagačev. Tako da ja, absolutno, tisti, ki želijo zaščititi slovenski jezik, kulturo in eksistenco, zanesljivo niso ne fašisti ne nacisti.
DonaldMAGA
15. 09. 2019 15.35
+12
Mi bomo kar nam boste rekli, hlapci pač... od Jugoslovenov, do ne vem čega ni skrbet pa to..
korintos23
15. 09. 2019 15.50
-5
Vi ja, m i ponosni pa ne, bomo spet svobodo priborili.
RupniK
15. 09. 2019 18.17
+1
Kollerik
15. 09. 2019 18.33
+4
Ne.... s skrivanjem po kasarnah bratov v orožju nacifašotov...s spiski svojih sobratov za taborišča smrti....